Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

»Moje kraljestvo ni od tega sveta.« Jn 18,36)

Kralj (hebr. mélek; gr. basileús) je eden izmed pogostih nazivov, s katerimi Izrael poimenuje Boga. Bog je kralj vse zemlje (Ps 47,8) in edini kralj Izraela, zato bo kraljeval na veke (2 Mz 15,18; Iz 52,7). Po sklenitvi zaveze postane Izrael božja lastnina in kraljevsko ljudstvo (2 Mz 19,5). To ime pomeni ljudstvu moč in varnost; z njim mu priznava dostojanstvo ter svojo popolno vdanost. Jezus pa je kralj, ki vse te kraljevske atribute živi v služenju, ker "Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge" (Mr 10,45). Nemoč in nizkost postaneta z njim kraljevsko dostojanstvo: "Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke" (Lk 1,52).

Njegova edina moč je ljubiti do smrti. Ta njegova moč je razorožila smrt, použila njeno želo v zmagi (1 Kor 15,55) in človeka osvobodila strahu pred njo in samim seboj. Ko zasramovani Kralj pred sodniki sveta ni zatajil resnice in ni rešil samega sebe, je dokončno razkrinkal kačino zanko bogastva, moči in ugleda ter odprl človeku kraljevsko prihodnost križa. Ta pa je tudi danes, »za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč« (1 Kor 1,18).

Back to top