Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Na veliki teden se je približala ura dopolnitve Božjega načrta in zgodovine. Brez velikega tedna in velike noči bi bil Jezus eden izmed mnogih duhovnih prenoviteljev in bi bilo krščanstvo eno izmed terapij za aktivno preživljanje prostega časa. Izraz izročen oziroma izdan (gr. paradídomi: predam, izročim, prepustim, dopustim; izdam) razkriva skrivnostno delovanje Božjega odrešenjskega načrta, ki ga tudi človekov greh ne zaustavi. Besedna oblika teološke trpnik razkriva nerazumljivo Božjo zavezanost človeku, ko mu sam v svoji odrešujoči ljubezni izroča svojega ljubljenega Sina - v roke grešnikom -, »da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).

Čeprav ve, da ga bodo obsodili »na smrt in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo obujen« (Mt 20,19). Sin, katerega jed je Očetova volja, pa se v istem trenutku sam izroča in postaja dar »za življenje sveta« (Jn 6,51). Hkrati isti izraz v pomenu izdati kaže na tragiko človekovega odgovora na Božji dar: pohlep, preračunljivost in strah rodijo izdajo. Tudi v srcih tistih, ki sedijo z njim za isto mizo (prim. Jn 13,2). Ko je Božji Sin v človeku izdan, slavi na pogorišču zvestobe zmago »poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja« (1 Jn 2,16): »Kaj mi hočete dati in vam ga izdam?« (Mt 26,15). Tolažilno pa je velikonočno zagotovilo: pred vsako človekovo izdajo se Bog že nepreklicno sam izroča, da greh in smrt ne bosta imela zadnje besede.  

Back to top