Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Pod noč tistega dne, prvega v tednu,… je prišel Jezus,stopil mednje in jim rekel: Mir vam bodi!« (Jn 20,19)

Mir je prva beseda, s katero se vstali Jezus predstavi in nagovori svoje učence; je daleč več kot samo beseda, je oznanilo iz kraja onkraj smrti, je beseda, ki odpira obzorja življenja in večnosti, je moč, ki razveže vezi dvomov in strahu, ki so učence priklepale na greh in smrt. Beseda mir (hebr. šālôm) opisuje v Svetem pismu širok spekter hrepenenja razdvojene človeške narave po novi celovitosti, urejenosti, harmoniji, po zdravju, sreči in prihodnosti. Najprej gre za hrepenenje po zvestobi, ki človeku sploh omogoča življenje in razvoj. Človek jo išče v odnosu do sočloveka in do Boga, utemelji in dopolni pa jo šele v spoznanju Božje zvestobe do njega: »Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa?

A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim« (Iz 49,15). Hrepenenje po miru je hrepenenje po sožitju. To pa je mogoče samo tam, kjer vlada pravičnost, kjer je volja po naporu prečiščevanja in odpuščanja: »Delo pravičnosti bo mir, sad pravičnosti bo počitek in varnost na veke« (Iz 32,17). Hrepenenje po miru pomeni hrepenenje po prenovljenem srcu; srce pa se spreminja po Božjem dotiku: »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega mesa in vam dam meseno srce« (Ezk 36,26). Zato je najučinkovitejša pot miru pot blagoslavljanja, klicanje Boga nad vsako človekovo besedo, delo in hrepenenje: »Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir« (4 Mz 6,24-26). Na velikonočno jutro je Vstali dokončno vstopil pred vrata človekovega vsakdana, kjer ne neha izrekati besede: »Mir vam bodi!«

Back to top