Dobrodošli na spletni strani eksegeza.net, ki je namenjena najprej mojim študentom Svetega pisma na Teološki fakulteti in na drugih ustanovah ter vsem ostalim, ki želite poglobiti svoje poznavanje Svetega pisma.
Poglobljeno branje besedil treh sinoptičnih evangelijev
Matejevega, Markovega in Lukovega, ki predstavljajo temeljni vir krščanske teologije in zahodne civilizacije:
literarno-kritična in narativna analiza strukture, izbranih odlomkov in motivov sinoptičnih evangelijev;
primerjava razodevanje Kristusove identitete in podobe učenca v različnih evangeljskih tradicijah;
primerjalni študij osrednjih evangeljskih tem: nebeško kraljestvo, večja pravičnost, vera odrešenje;
literarno-teološka analiza pripovedi o učlovečenju, trpljenju in vstajenju.
Cilji in kompetence
Študentje:
se uvedejo v intenzivno branje evangeljskih besedil in v odkrivanje značilnosti biblične govorice;
se seznanijo z osnovnimi zgodovinskimi in literarnimi značilnostmi posameznih evangelijev ter z njihovimi temeljnimi kristološkimi, teološkimi in antropološkimi poudarki;
so sposobni strokovno metodološko analizirati biblično besedilo in sistematično predstaviti določeno biblično-teološko temo;
spoznajo oblikovanje temeljnih teoloških, etičnih in socialnih konceptov prvega krščanstva.
Matjaž. M. Eksegeza evangelijev. "Kaj pa vi pravite, kdo sem?". Priročniki Teof 25, Ljubljana, Teološka fakulteta 2015; druga, dopolnjena izdaja 2017. Benedikt XVI. Jezus iz Nazareta I - II. Ljubljana, Družina, 2007 - 2011. Brown, R. E. Uvod v Novo zavezo, Celje, MD, 2008. Rozman, F. Razloženi evangeliji, Ljubljana; DZS, 1995. Fausti, S. Skupnost bere Matejev evangelij, Celje: Mohorjeva družba, 2008. Fausti, S. Zapomni si in pripoveduj evangelij. Markova pripovedna kateheza, Celje: MD, 2005, 2007. Galizzi, M., Evangelij po Mateju. Eksegetsko-duhovni komentar, Maribor: Slomškova založba, 2010. Matjaž, M., Kristološki pomen motiva strahu v Markovem evangeliju. Bogoslovni vestnik 60 (2000) 4: 407-425. Matjaž, M., Strah kot slutnja presežnega: kristološki pomen motiva strahu v Markovem evangeliju. BV 61 (2001), 2: 153-165. Stock, K., Jezus, veselo oznanilo. Razmišljanja ob Markovem evangeliju, Maribor: Slomškova založba, 2000.
Predmet v programu UDT - Univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Teološki študiji
Vsebina
Poglobljeno branje besedil treh sinoptičnih evangelijev
- Matejevega, Markovega in Lukovega, ki predstavljajo temeljni vir krščanske teologije in zahodne civilizacije:
- literarno-kritična in narativna analiza strukture, izbranih odlomkov in motivov sinoptičnih evangelijev;
- primerjava razodevanje Kristusove identitete in podobe učenca v različnih evangeljskih tradicijah;
- primerjalni študij osrednjih evangeljskih tem: nebeško kraljestvo, večja pravičnost, vera odrešenje;
- literarno-teološka analiza pripovedi o učlovečenju, trpljenju in vstajenju.
Cilji in kompetence
Študentje:
- se uvedejo v intenzivno branje evangeljskih besedil in v odkrivanje značilnosti biblične govorice;
- se seznanijo z osnovnimi zgodovinskimi in literarnimi značilnostmi posameznih evangelijev ter z njihovimi temeljnimi kristološkimi, teološkimi in antropološkimi poudarki;
- so sposobni strokovno metodološko analizirati biblično besedilo in sistematično predstaviti določeno biblično-teološko temo;
- spoznajo oblikovanje temeljnih teoloških, etičnih in socialnih konceptov prvega krščanstva.
Teološko branje izbranih tekstov nove zaveze - predstavitev novejših metod študija teologije Nove zaveze, ki so utemeljene na analizi semantičnih polj hebrejskih in helenističnih teoloških pojmov; razvoj novozaveznih teoloških, kristoloških in antropoloških konceptov: predstavitev značilnih teoloških pojmov Nove zavezo: učlovečenje, nebeško kraljestvo, evangelij, dopolnitev postave, odpuščanje, teologija križa in trpljenja, opravičenje in Pavlova vizija odrešenja, koncept svobode, greha, antiteza postave in vere, krščanskega upanja.
Vsebino Teologije Nove zaveze narekuje 27 »dokumentov«, tj. 27 knjig Nove zaveze, ki so nadgradnja 46 »dokumentov« Stare zaveze. Ob predpostavljanju zgodovinsko kritičnih vprašanj posameznih tekstov želi raziskovati predvsem globljo teološko dimenzijo novozaveznih spisov. Pri tem izpostavlja bistvene teološke izjave posameznih nz. spisov in nakazuje njihovo medsebojno povezanost in dopolnjevanje. Biblična teologija raziskuje razvoj krščanskih resnic in sistematično predstavi teološke izjave svetopisemskih spisov, ki so sad vere in odraz življenja krščanskih skupnosti prvega in začetka drugega stoletja. Izhaja iz dogodka Jezusa Kristusa ter ptir tem razskuje temeljne teološke misli in smernice posameznih knjig ter podaja sintetično vizijo krščanskih resnic razodetja.
Cilji in kompetence / Objectives and competences
Študentje:
spoznavajo principe zgodovinskega in sintetičnega pristopa k obravnavanju tematik biblične teologije;
se seznanijo s temeljnimi kristološkimi, teološkimi in etičnimi poudarki pavlinske in evangeljske teologije;
spoznavajo genezo Pavlove teološke misli in njen razvoj v različnih pismih glede na okolje in izzive;
vzpostavijo povezave med biblično teologijo Stare zaveze, judovstvom, Pavlovo teologijo in teologijo evangelijev;
spoznavajo osrednja dela judovske literature in se usposabljajo za kvalificiran pristop k judovskemu izročilu, ki tvori najvažnejši kontekst novozaveznih besedil;
se uvedejo v semantiko temeljnih pojmov svetopisemske in helenistične tradicije;
si pridobijo izkušnje v branju besedil ob upoštevanju razmerja med vsebino in obliko;
razumejo izvor krščanskih motivov in genezo novozavezne teologije;
Predstavitev najvažnejših besedil judovskih in novozaveznih apokrifov pod zgodovinskim, literarnim in vsebinskim vidikom;
predstavitev novejših metod primerjalnega študija antičnih tekstov;
vzpostavljanje povezave med apokrifno literaturo in Svetim pismom;
predstavitev razvoja teoloških, mesijanskih, antropoloških in družbenih konceptov v apokrifni literaturi;
soočenje z apokrifno teologijo v patristični literaturi;
predstavitev ustanov in oseb, ki so sodelovale v odkrivanju kumranskih rokopisov;
uvajanje v vsebino glavnih izvirnih besedil kumranske skupnosti in primerjava z bibličnimi teksti
presojanje jezikovnih, literarnih, filozofskih in teoloških kriterijev v iskanju tekstov in konceptov;
literarno-kritična in narativna analiza strukture, izbranih odlomkov in motivov.
Cilji in kompetence:
Študentje:
se seznanijo s literarnimi in teološkimi kriteriji presojanja pristnosti antične judovske literature;
spoznavajo principe zgodovinskega in sintetičnega pristopa k obravnavanju tematik biblične teologije;
na podlagi analize semantičnih polj hebrejskih in grških teoloških pojmov spoznavajo specifičnosti bibličnih in nebibličnih teoloških konceptov;
uspejo vzpostavljati povezave med apokrifi in teksti Stare zaveze, Nove zaveze in patristične tradicije;
se uvedejo v kumranske biblične in nebiblične rokopise in druge najdbe iz področja Mrtvega morja;
dobijo vpogled v obseg in pomen kumranskih bibličnih rokopisov in njihov neizmeren pomen za tekstno kritiko bibličnih besedil;
spoznajo pomen kumranskih bibličnih rokopisov za zgodovino kanona Stare zaveze.
spoznajo razvoj oblikovanja temeljnih teoloških in antropoloških konceptov v zgodnjem krščanstvu v njihovem soočenju s filozofijo in religijo okolja.
Temeljni literatura in viri / Readings:
Charlesworth, J. H. The Old Testament Pseudepigrapha I-II. London, 1983-1985.
Charlesworth, J. H. The New Testament Apocrypha and Pseudepigraphia: A Guide to Publications, with Excursuses on Apocalypses. London, 1987.
James, M. R. The Apocryphal New Testament. Oxford, 1924, 1983.
Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem Svetem pismu (Papeška biblična komisija). CD 110. Ljubljana, 2005.
Lührmann, D. Die Apokryph gewordenen Evangelien: Studien zu neuen Texten und zu neuen Fragen. NTSup 112. Leiden, 2004.
Schneemelcher, W., ur. Neutestamentliche Apokryphen I-II. Tübingen, 1987 (in ponatisi ter prevodi).
Stone, M. E. Jewish Writings of the Second Temple Period: Apokrypha, Pseudoepigrapha, Qumran Sectarian Writings, Philo, Josephus. Philadelphia, 1984, 325-353, 383-479.
Zupet, J. in J. Krašovec. Kumranski rokopisi. Ljubljana; SDS, 2006.
Matjaž, M. Svet apokrifov in Kumran, Ljubljana (skript Teof) 2016.
Pojma pravičnosti in odrešenja med vsemi svetopisemskimi teološkimi pojmi segata najširše in najgloblje v vse temeljne postavke svetopisemskega razodetja. Semantična analiza pojmov v razmerju med Staro in Novo zavezo ter v razmerju do drugih religij kaže naslednja dejstva:
Biblična šola Evangelii gaudium(Veselje evangelija) je pred leti nastala kot odgovor na spodbudo papeža Frančiška, da imamo kristjani še posebno odgovorno poslanstvo, da beremo Božjo besedo in jo prevajamo v naše življenje. Papež dnevno s svojim zgledom spodbuja tako pastirje Cerkve kot vernike, da na tak način premišljujejo in razlagajo Sveto pismo, da bodo ohranjali živ navdih Božje besede v svojem okolju. Že v svoji apostolski spodbudi Veselje evangelija je poudaril, kako pomembno je, da se duhovnik dobro pripravi na homilijo, ki mora predvsem posredovati živo izkušnjo vere, ki nam je dano po Svetem pismu (VE 142-144). »Za mnoge naše vernike je to namreč edina priložnost, da doumejo lepoto Božje besede in vidijo, kako se nanaša na njihovo vsakdanje življenje« (Odprl jim je um 5). Za vsakega kristjana je redno premišljevanje Božje besede nadvse pomembna pot v zorenju njihove vere in novega mišljenja (prim. 1 Kor 2,16). Iz Svetega pisma se lahko učimo ne le vsebine naše vere, temveč tudi načine in oblike našega življenja in oznanjevanja evangelija.
Tema novega ciklusa biblične šole bo razlaga Pisma Galačanom. Pismo je poseben biser med Pavlovimi pismi, saj je gre za najbolj zreli sad Pavlovega izkustva zastonjske Kristusove milosti, ki ga je doživel na poti pred Damaskom. V pismu zelo jasno predstavi resnico evangelija, ki mu je bila razkrita v Jezusu Kristusou, v katerem se je razodela zastonjska Očetova ljubezen, ki človeka opravičuje in ga dela za Božjega sina. Pavel se v pismu izkaže kot velik govornik in poznavalec Postave, ki pričuje izkustvo odrešenega človeka, ki ne žive več življenje posameznika, ampak »v Kristusu« (Gal 2,4).
Pri vsakem predavanju po podana zgodovinska, eksegetska in duhovna razlaga določenega odlomka ter napotki za nadaljnjo branje, molitev in pogovor. Udeleženci ste povabljeni k aktivnemu sodelovanju, naj si bo z osebnim delom ali pa z pogovorom v manjših skupinah. Povabljeni ste, da spoznanja zapišete in nam jih posredujete v podelitev. Srečanja bodo potekala vsako četrto sredo v mesecu, od 17.00 do 19.00, z vmesnim odmorom. Spletna učilnica bo odprta že od 16.30 naprej, da lahko na »tabli« podelite besedo ali misel in se pripravite na aktivno poslušanje. Naslednja srečanja bodo potekala 27. januarja, 24. februarja, 24. marca, 28. aprila, 26. maja in 23. junija 2021. Na spletni strani bibličnega gibanja najdete tudi povzetke predavanj in lectio biblica posameznih srečanj.
Če se kdo še ni uspel povezati v malo biblično skupino, naj to sporoči gospe Mariki (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) in bo poskušala posredovati. Pri njej se lahko tudi še prijave in oddate svoj naslov, da ste lahko vključeni na listo Bibličnega gibanja oziroma se priključite Biblični zavezi bralcev Svetega pisma.
Predavanja pripravljata profesorja Maksimilijan Matjaž in Samo Skralovnik
Biblična šola Evangelii gaudium(Veselje evangelija) je pred leti nastala kot odgovor na spodbudo papeža Frančiška, da imamo kristjani še posebno odgovorno poslanstvo, da beremo Božjo besedo in jo prevajamo v naše življenje. Papež dnevno s svojim zgledom spodbuja tako pastirje Cerkve kot vernike, da na tak način premišljujejo in razlagajo Sveto pismo, da bodo ohranjali živ navdih Božje besede v svojem okolju. Že v svoji apostolski spodbudi Veselje evangelija je poudaril, kako pomembno je, da se duhovnik dobro pripravi na homilijo, ki mora predvsem posredovati živo izkušnjo vere, ki nam je dano po Svetem pismu (VE 142-144). »Za mnoge naše vernike je to namreč edina priložnost, da doumejo lepoto Božje besede in vidijo, kako se nanaša na njihovo vsakdanje življenje« (Odprl jim je um 5). Za vsakega kristjana je redno premišljevanje Božje besede nadvse pomembna pot v zorenju njihove vere in novega mišljenja (prim. 1 Kor 2,16). Iz Svetega pisma se lahko učimo ne le vsebine naše vere, temveč tudi načine in oblike našega življenja in oznanjevanja evangelija.
Dragi sopotniki Besede, udeleženci BŠ, člani BZ in bralci Svetega pisma,
kljub težkim časom, ki jih živimo, ali pa še posebej zaradi tega, želimo vztrajati v občestvu z Božjo besedo ter v njej in z njo iskati spodbude in odgovore na izzive in stiske časa.
S Samotom sva se tako odločila, da vas ponovno povabimo k sodelovanju v novem ciklusu Biblične šole Evangelii Gaudium, ki tokrat žal ne bo potekal v živo v Celju, ampak bomo povezani po zoom aplikaciji.
Prvo srečanje bomo imeli v sredo, 28. oktobra 2020 od 17.00 do 18.30 ure. Kako se lahko povežete? Potrebno je zgolj pisati gospe Mariki (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.), ki vam bo poslala kodo, na katero boste v sredo nekaj pred 17h kliknili in se vam bo odprl vstop v zoom učilnico. Kdor še ni uporabljal zooma, si lahko morda poišče kakšno pomoč (tudi po telefonu), a postopek je zelo preprost. Upam, da nam uspe!
Tema tokratnega ciklusa bo Pismo Galačanom. To je gotovo poseben biser med Pavlovimi pismi, kjer nam Pavel oznanja teme, ki jih moramo slišati prav danes: Kaj pomeni živeti evangelij svobode in sinovstva!
Naj nas vse poveže Pavlova molitev, ki smo jo slišali včeraj pri bogoslužju in ki naj vas osebno spremlja v teh dneh: »Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti.«
(Ef 3,17-19)
Spomnimo se tudi vseh bolnikov, ki v teh dneh bijejo svoj boj in tudi vseh zdravstvenih delavcev, po katerih Gospod danes zdravi, neguje in spremlja svoje ljudstvo. Naj jim ne manjka naše molitve in Božjega navdiha!
Veseliva se našega srečanja in vas lepo pozdravljava,
