Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

1 Kor 13 – Resnična ljubezen

Povzetek prejšnjega

  1. Eno Telo z mnogo udi – povezuje jih ista ljubezen in so med seboj dobri sosedje. Šele ko se zaveš, da si eno telo, ena kri da en vpliva na drugega, da skupaj sodelujemo, smo veseli drug drugega, ker lahko vsak nekaj doprinese.
  2. Trta in mladike, kjer je isti sok in se zato rojevajo lepi in dobri sadovi. Mladika se veseli sadu sosednje mladike, ker sta na isti trti.
  3. Bratje in sestre so si med seboj dobri in se ljubijo, ker je Oče. Če ni skupnega Očeta, niso niti bratje, ampak sovražniki in tekmovalci.

Veliko je darov, karizem. Nam niso dane zase, ampak za vse. Se jih lahko pristno veselimo (svojih in drugih), ko vidimo, da rastejo iz istega Darovalca, ki je dal in daje za nas vse, se nehamo bati in se veselimo ter dajemo. Šele ko dojamemo, da je trta napojena z isto ljubeznijo, ko se vidimo na istem Telesu, ki ima glavo, Kristusa, nam morda postane pomembno, kako so ostali in se ne bojimo samo zase. Človek potrebuje zavest, da je na varnem, to pa je samo v ljubezni.

Ko smo v ljubezni, smo lepi, kreativni, dobri. Zato je ljubezen največja karizma. Najodličnejša pot. Daj karkoli v pravo ljubezen, bo posvečeno.

 

 

Ljubezen ima v Stari zavezi pragmatičen značaj.

  • Predpostavlja konkretno notranjo pripravljenost (voljo) in tudi zavestno delovanje.

Tisti, ki nekoga ali nekaj ljubi: se tega drži, oklepa (5 Mz 11,22; 30,20; Prg 18,24), hodi, teka za tem oz. tistim (Iz 1,23, Jer 2,25), ga išče (Prg 8,17), mu izkazuje dobroto (Jer 31,3; Oz 11,4).

  • Hebrejska beseda ahava (ljubiti) se nanaša na vedenje in na način odnosa (ne na čustvo).
    • Zato je ljubezen moč "zahtevati".

Kdor ljubi (אֹהֵ֣ב) veselje, bo obubožal, kdor ljubi (אֹהֵ֥ב) vino in mazilno olje, ne bo obogatel. Prg 21,17

 /.../ dam onim, ki me ljubijo (אֹהֲבַ֥י), stalno blago v dediščino in napolnim njih zakladnice. Prg 8,21

 

Anja Kastelic

Kaj je prava ljubezen?

EROS je moč našega telesa.

  • veselje prvega srečanja, vzhičenje, čudenje, pesem veselja.
  • Je hrepenenje, da bi pritegnil pozornost drugega, da bi te opazil, videl,
  • da bi iz anonimnosti postal nekdo za drugega.

FILIA je moč naše duše.

Moč duše je sposobnost PRIJATELJSTVA:

Je tista sila, moč, ki ti pomaga, da znaš biti blizu, ob osebi, da jo začutiš, vidiš, slišiš, se zanjo zanimaš. Ko veš, da je med tabo in drugim en skupen sveti prostor.

To je sreča, ki nam jo podarja FILIA – sestra EROSA.

FILIA pomeni, da si z naklonjenostjo podelimo misli, sanje, čustva. Da se z veseljem poslušamo in zanimamo drug za drugega. Da ti ni vseeno za drugega.

AGAPE je moč Duha
Je torej, ki je ljubezen do konca. Ljubezen, ki te spodbuja, da se podariš v celoti. To je ljubezen, ki je sposobna umreti za drugega. Materinska in očetovska ljubezen, ki ne šteje zla, ki ga je prejela.

AGAPE – je kreativna ljubezen. Vedno najde pot do sprave, drugega, do ustvarjanja občestva.

Je nežnost brez agresivnosti.

Je ljubezen, ki drugemu dovoli, da odgovori tudi z »ne«, ker ne štarta s pričakovanji o vzajemnosti. Daje, ker je našla dobro v dajanju samem.

Gre za darovanje sebe, da bi drugi živel.

1Kor 13 – romanticizem na porokah. Si še mlad in hodiš kamor hočeš – dokler hočeš. Do prve težave. Še sloniš na sebi. Se bova potrudila. Ko pride velika noč, pobegnemo. Nočemo dati življenja, nismo sposobni, če smo tisti, ki skozi rešujejo sebe.

18 Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« 19 To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

Prispodoba resnične, velikonočne ljubezni. Opasati – postati bližnji. Drug, ki te ujame, odvede. Ne moremo sami, zato je to najprej zrenje tega, kar je Gospod za nas storil.

Kor 13 –hvalnica Božji ljubezni. Ne človeški. Brati kot da beremo ljubezen = JK, križani in vstali.

v.4-7: Osebna izkaznica Ljubezni:
Ljubezen potrpi, ravna dobrotljivo, ljubezen ne zavida, se ne ponaša, se ne napihuje, ne sramoti, ne išče svojega, se ne pusti razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse oprosti, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine.

Ljubezen potrpi – potrpežljiva! Se ji ne mudi, ker spoštuje svobodo in spoštuje dinamiko rasti. Sad ima dinamiko. Rezultatu se mudi, mora biti viden, velik, glasen, hiter. Skušnjava.

Božji sad, ki raste iz ljubezni pa ima pot zorenja in pozna potrpežljivost!
Bistvo razločevanja je čas – potrpežljivost, konstantnost.
Hudič v marsičem poskuša posnemati Duha, vedno se izda pri času. Je užaljen, če ga ne upoštevaš. Postane jezen, če ga ne slišiš. Ljubezen pa se ponižno umakne. 


Narava –nas uči postopnosti
Spominjanje -  zreti, kako je bil Gospod potrpežljiv z nami. Nobenega ni nasilno vlačil. Lahko je tečen, ko kdaj ne da miru, ampak ne sili. Iz te potrpežljive ljubezni se učimo potrpežljivosti s seboj in z drugimi.

ravna dobrotljivo - Toda ti prizanašaš vsemu, ker je tvoje, Gospodar, ljubitelj življenja (Mdr 11,26).

ljubezen ne zavidakača je zavistna. Naprej od ljubosumja. Ve, da je izgubila nekaj, kar ji je pripadalo in nima več. Ljubezen -  križana in vstala ljubezen ima vse in se zase ne boji.

 Se ne ponašatiha, skrita, jasna, ne opozarja nase. Uboga vdova (Mr 12,42). Tiho, neslišno, velikodušno. Ostali z žvenketom, da se je slišalo.
Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica (Mt 6,3).

Se ne napihuje - Ne bo se prepiral in ne vpil, nihče ne bo na ulicah slišal njegovega glasu. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil, dokler ne privede sodbe do zmage. In v njegovo ime bodo upali narodi (Mt 12,19).

Ne rabi volumna, ker ne potrebuje, da je opažena, ampak ima vsebino, ker hoče človeka nahraniti.

ne sramoti – zlo sramoti in to zelo:
Demon:
»Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« (Mr 1,24).
Grešni človek: Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: »No, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, 30 stopi s križa in se tako reši.« 31 Podobno so ga med seboj zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in so govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti. 32 Mesija, Izraelov kralj, naj zdaj stopi s križa, da bomo videli in verovali.« Tudi ona dva, ki sta bila križana z njim, sta ga sramotila. (Mr 15, 19-32)

Bog: Bil je mučen, a se je uklonil in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo, in ne odpre svojih ust (Iz 53,7).
Pred Herodom ostaja tiho. Pred Pilatom ostaja tiho. Pred velikim duh ostaja tiho. Sramotenja ne vrača s sramotenjem, ampak odrešuje.

On pa je molčal in ni nič odgovoril. Mr 14,61). Njegov molk je rešil nas. Sicer bi dokazal prav in bi sodba padla na nas.

ne išče svojega - Jaz sam od sebe ne morem ničesar storiti: kakor slišim, sodim, in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.« (Jn 5, 30).
Poslušen Očetu. To, da ne iščemo svojega nas ozdravlja potrebe po všečnosti, po tem, da bi bili ljudem všeč. Jezus je vedno pobegnil in se skril, ko so ga hoteli ugrabiti in postaviti za kralja, za svojega Mesijo.

se ne pusti razdražitidivjanje na veliki  četrtek in petek. Veliki kaos. On se ne pusti razdražiti. Ostaja Očetov Sin.

ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli pa se resnice – jezno jih je premeril – mož s suho roko. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« (Jn 18,37)

Sin je prišel pokazat pravo obličje Očeta, ki je ljubezen. Prišel nam je pokazat, da smo v tem obličju tudi mi.

On nam je šele pokazal, kdo je OčeBog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. »Nič ne delam sam od sebe …  govorim, kar sem slišal pri svojem Očetu. On je, ki dela. Kdor vidi mene, vidi Očeta.« Jn 3,16. Je Nekdo, ki hoče vse pri sebi.

Sin se razodene kot tisti, ki je poslušen in dovoli, da Oče ljubi človeštvo skozi njega.
Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju (Jn 10,10).

Pokaže močno vez med Očetom in Sinom, ki sta eno. Tako močna je ta ljubezen med njima, da je oseba – Sveti Duh. Po njem smo vključeni v ta večni odnos ljubezni.

Vse oprosti, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine.

Odpuščanje – medtem, ko divja zlo, medtem ko se vse sovraštvo zaganja vanj, On odpušča. Ne pusti, da bi postal podoben zlu, ampak ostaja podoben Očetu. To je naša svoboda, ki jo imamo v Njem. Tudi če smo obdani in obkroženi z zlom, smo svobodni, da ostajamo sinovi. Odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo – pomeni ne pustiti, da bi se zlo dotaknilo.

Če te je kdo prizadel, ga ne sovraži; sovraži krivico, ki jo je storil in hudiča, ki ga je v to zavedel. Če sovražiš tistega, ki te jeprizadel, ne ljubiš… V odnosu z njim prinašaj dejanja ljubezni in če moreš, mu pomagaj, da se oddalji od zla. S. Massimo il Confessore


JUDA - izdajstvo – ko te nekdo izda, da reši sebe. Obratno. Je sedel z Njim pri mizi, bil poklican. Jezus umijenoge tudi njemu, da mu svoje Telo in Kri.

-è bellissimo quello che Gesù dice a Giuda: Kar moraš storiti, stori brž. Francesco d’assisi scrive che noi dobbiamo molto amare i nostri nemici e molto pregare per loro  perché affrettano la Pasqua per noi.

Zrimo Sina, ki nam kaže Očeta, ki mu je tako mar za nas, da se pusti sleči, zasramovati in ubiti kot zadnje Jagnje…

V pasijonu: Pilat jim je tedaj izročil Jezusa, da bi bil križan. Vzeli so torej Jezusa. Si prilaščati darove.
Se pusti obesiti na drevo, s katerega smo utrgali sad. Kjer se je zgodil greh – ko človek postane podoben zlu, ki ga obkroža in govori: »Reši sebe.« In človek stegne roko in začne jemati.
Jezus se pusti obesiti na drevo križa in ne reši sebe, ko mu vpijejo, ampak ostane gor. Da bi človek, ko bo ponovno grešil in stegnil roko, da vzame, našel Njega. Zdravilo. Nas čaka prav tam, kjer je naš greh.

Ve, da se sami ne bomo spremenili, iz ljubezni naredi našo dinamiko greha za postopek odrešenja. Stegnjena roka, da bi ukradla in ubila, ker se boji, se On sam da, umre, da bi človek živel.
Čudovita Božja zamenjava. Logika ljubezni, ki iz vsake situacije naredi priložnost!

Nasprotje ljubezni je? – Posesivnost. Lastninjenje. Ko izstopim iz darovanjskega sveta Očeta.

Moje drevo greha

Vsak od nas ima drevo, na katerega je zafiksiral svoj pogled: če vzamem s tega drevesa, bom srečen. Bo rešilo vse moje težave. Si upati priznati resnico.
Drevo – idol, nemi malik, ki obljublja življenje, če vzameš sad z njega, vendar obljube ne izpolni. Ti da drobna zadoščenja, ne da pa sreče. Ne nahrani. Da drobne grižljaje, ne da kosila. Samo Bog izpolni obljubo in daje sebe!
Idol pa dela veliko zate, ampak ne umre zate. Samo Bog umre zate!

Kristus pokaže svobodo Ljubezni.

 Koliko rok ga je zgrabilo, On ostane svoboden. Da ljubi in ne sovraži! Da daje in ne grozi in ne vrača. So ga skušali ujeti, zakleniti, ubiti…so mislili, da so uspeli. Ljubezni pa ne moreš ugrabiti, ujeti, zakleniti – ker je svobodna, da daje in ljubi, kjerkoli je!

Zlo hoče nadvladati in misli, da je dobilo Kristusa. Hoče grabiti in podjarmiti.
Toda Kristus je kralj in vlada s tem, da je podjarmljen Ljubezni. Je svoboden Sin.

Vse prenese - Spoved – ljubezen, ki prenese vse, tudi greh, ki je nesprejemljiv. Spoved bi se mogla začeti s Kor 13 – z izpovedjo vere v Ljubezen, ki je taka. Nas osvobaja, da bi tudi ostali svobodni. Nas osvobodil za svobodo Gal 5,1.

Lepota svobode, da smo lahko Očetovi sinovi in podobni Očetu tudi sredi najhnujšega zla!!!

Z drevesa življenja sprejeti dar, ki nam daje svobodo, ki je v tem, da ljubiš znotraj teme. Svoboden, da temo spreminjaš. Ker ti je Oče dal vse (Sina) v roke!!!

Ljubezen je svoboda podaritve. Kar pomeni, da tudi največje zlo lahko spremeni v lepoto daritve- Kalvarija.

ODGOVORNOST IN SVOBODA
Za grešnega človeka ni hujšega kot svoboda. Hočemo kralja kot ostali. Se bojimo. Smo odgovorni. Se bojimo te silne moči, ki nam jo daje Bog, da lahko ubogamo Ljubezen sredi zla. S tem imamo moč spreminjati zgodbo ljudi.

Gospod se postavi na sredo – Herod, Pilat in Kajfa so postali prijatelji.
To, kar hočeš narediti svojemu bratu, daj meni. Jezo, sovraštvo, zamere. Vrne blagoslov.

v.2: ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. Ne reče nimam nič, ampak nisem nič. Kot bi rekel: Obstajam toliko, kolikor ljubim. Oziroma toliko, kolikor me je osvojila Ljubezen. Ker je Ljubezen Božji dar meni. Prvi dar. In iz te ljubezni, ko se postavim pod ta slap milosti, se polni srce in iz polnosti ljubim naprej.

Simbol slapu in bazenčka, potočka.

Poročna obljuba: Najprej je Gospod ki se poroča z mano, da lahko dva podarita to obljubo drug drugemu. On nas je prvi vzljubil, šel skozi veliko noč, da se postavimo v to ljubezen in potopljeni vanjo, lahko ljubimo naprej. On nam je dal vse in nam, ki je bila razodeta, je bila dana tudi odgovornost, da dišimo po tej agapični ljubezni.

v.9 preberem: Delno namreč spoznavamo in delno prerokujemo.
Delno in popolno
– razložim popolndost – toliko, kolikor smo dopolnjeni v Bogu.

V nebesih bomo dokončno v Njem in zato bomo videli popolno. Ko pa pride to, kar je popolno, bo to, kar je delno, prenehalo.

Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, sklepal kakor otrok, mislil kakor otrok. Ko sem postal mož, sem opustil to, kar je otroškega! Dozoreti. Rasti in odrasti! Odrasti je potrebno zavestno. Zavestno zapustiti to, kar je otroškega in postati zrel mož/žena. ODGOVORNOST – dati odgovor, prevzeti odgovornost. Nismo več žrtve in ne rabimo krivca.


Zdaj namreč gledamo v zrcalu (kovina), tedaj pa bom spoznan, kakor sem tudi bil spoznan.

Iz oči v oči – Božje oči so naše ogledalo in takrat bomo prvič v celoti spoznali sebe.

Za zdaj pa ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen, ker je oseba in nima konca. Vera je za tukaj. Upanje je za tukaj. Ljubezen je za večno, ker je  Kristus, ki nas išče in se steguje k nam, da bi tudi mi rasli in postajali ljubezen.

 

Ljubezen Kor 13

Samo Skralovnik

Mr 12,28-34: 28 Eden izmed pismoukov je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus dobro odgovoril; pristopil je in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?«29 Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. 30 Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. 31 Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« 32 Pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini in ni drugega razen njega, 33 in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.« 34 Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.

Izraz »z vsem svojim srcem« pove, da mora biti razmerje do Boga celovito in nedeljeno. Srce je oznaka človekove najgloblje notranjosti, človekovo središče za misli, voljo, čustva, instinktivno življenje. 

»Ljubi Boga z vsem srcem« je (bila) pristna oznaka za pravi odnos do Boga.

  • Srce v biblični govorici predstavlja notranjo počelo in gibalo človeških dejanj.
  • Srce predstavlja celovito posameznikovo osebnost; njegovo bit, čutenje, voljo, misli in občutke.

Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. Mt 15,19

Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja. Prg 4,23

Daj torej svojemu služabniku poslušno srce (לֵב שֹׁמֵעַ), da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim (בֵּין־טוֹב לְרָע)! 1 Kr 3,9

Poslušnost in ljubezen!

GOSPOD pa je videl, da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno. 1 Mz 6,5

NEGACIJA STVARJENJA: »Bog je videl, da je dobro«, in »Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro«.

Razlog za obsodbo: človeško srce je hudobno (pokvarjeno).

 

Beseda »z vso močjo« (mamon) označuje vse premoženje, vsa sredstva (lastnino in bogastvo, moč in status, kar bogati s tem pridobi).

»Ne morete služiti Bogu in mamonu«  Mt 6,24

Bog terja popolno ljubezen in nedeljivo služenje; ne dopušča služenja nobenemu drugemu »gospodu«.

V odlomku o bogatem mladeniču (Mt 19,16-26) evangelist pripoveduje o primeru mladega človeka, ki Boga ne ljubi z vso svojo močjo.

»Lažje gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš v Božje kraljestvo«.

Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj

 

Beseda ljubezen je najpomembnejša beseda v 1 Kor 13.

Glavni razlog: „poosebljena“ ljubezen = ljubezen v dejanju.

Pomembno je, da smo pozorni na okoliščine pisma.

Razdori, neenotnost, povzdigovanje …

Eden od najpomembnejših vidikov za uresničitev polnega občestva krščanskega življenja je (bil), da se Korinčani osredotočijo na dejavno ljubezen kot na središče njihove vere.

Vsako pismo, ki ga je pisal, vsebuje izraz ljubezen (vsaj enkrat).

Po Pavlu ljubezen ni nikoli zgolj preprosta, samo-dosežena lastnost, ampak je rezultat življenja, preoblikovanega z Božjo milostjo.

Za Pavla ljubezen ni samo dejanje, ampak stanje bivanja oz. način življenja.

 

Pavlovo ponavljanje imp. »veselite se«.

V kontekstu pavlinskega korpusa je veselje pomemben dejavnik pri oznanjevanju evangelija (Rim 7,2; 12,8; 2 Kor 2,3; Flp 1,18; 2,29; 1 Tes 1,16) in hkrati in predvsem pričevanje človeka, ki ga evangelij nagovarja.

Veselje je moč za življenje po evangeliju, tudi v preganjanju (1 Tes 5,16) in stiskah (2 Kor 7,4).

Gr. besedo »veselite se«, bi lahko prevedli tudi kot »slovo«.

 

Lectio biblica VI

1.       Ljubezen v Svetem pismu je konkretna, pragmatična. Toda, kaj je prava ljubezen? Kje oz. na katerih (osebnih) področjih v svojem življenju prepoznavam eros, filia, agape?

2.       Podelite si eno izkusnjo tega tedna, v katerem ste v svojem življenju prepoznali Božjo agapično ljubezen.

3.       Posledica agape je tudi veselje! Ali opažam (in kje, pri sebi, pri drugih) v svojem življenju veselje?

4.       V korenu hebrejske besede za ljubezen se skriva beseda "dajati" - kako razumem dajanje / razdajanje v kontekstu ljubezni?

 

 

 

 

 

 

Back to top