Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

NSP 2019 mali f

Nedelja Svetega pisma

27. januarja 2019 bomo v Cerkvi na Slovenskem že 30. obhajali nedeljo Svetega pisma. Geslo letošnje nedelje je Na poti z Besedo in je vzeto iz evangeljske pripovedi o emavških učencih (Lk 24), ki jo je papež v zaključnem dokumentu sinode o mladih predstavil kot temeljno podobo, ki naj usmerjala delo Cerkve za mlade.

Božja beseda nas po Svetem pismu spremlja v naših vsakdanjih situacijah. Besede ni mogoče spoznati samo preko razpravljan in pogovorov, temveč je potrebno sprejeti vabilo in stopiti z njo na pot konkretnega vsakdanjega življenja. 

V letošnjem letu želimo posebno pozornost posvetiti bralcem Božje besede v bogoslužju. Ti so še posebej poklicani in izbrani, da na tak način posredujejo Božjo besedo, da se bo lahko dotaknila src poslušalcev, tudi mladih, in bodo mogli v njej prepoznati Božji nagovor zase in za Cerkev danes.

DSC03784

 

Praznovanje svetopisemske nedelje se je v Sloveniji začelo že leta 1990 na pobudo katoliških biblicistov, pripravilo pa ga je Slovensko biblično gibanje.

Na volilnem občnem zboru 28. novembra 2018 se je SBG preoblikovalo v Zavod Biblično gibanje. Škofje so za voditelja zavoda imenovali dr. Maksimilijana Matjaža.

1

 

Na pot z Besedo - k mizi

Na nedeljo Svetega pisma, ko slavimo Besedo in se zahvaljujemo za Božje nagovarjanje po Svetem pismu, želimo letos razmišljati ob evangeljski pripovedi o emavških učencih (Lk 24), ki jo je papež do sklepa sinode o mladih predstavil kot temeljno podobo, ki naj usmerja pot Cerkve z mladimi. Kristjani smo ljudje na poti. Bog se nam ni nehal razodevati nekje v daljni preteklosti, svojega razodetja ni vklesal v kamnite plošče, ki bi si jih moral človek naložiti na hrbet, temveč mu je svoje besede po svojem Duhu zašepetal v srce, da bi prodrle kar najgloblje v njegovo telo in bi ogrevale tako roke in noge kot glavo in srce. 

Premalo mu je bilo zaupati svoje besede še tako trdnemu kamnu, še tako dragocenemu pergamentu, še tako veličastni knjigi. Vedno jih je zaupal v spremstvo človeka – od Mojzesa in prerokov do Sina in apostolov. Čeprav je s tem tvegal, da jih ljudje ne bodo sprejeli, da jih ne bodo razumeli, da jih bodo celo popačili in zavrgli. Tudi dva učenca, ki sta po soboti žalostna in razočarana zapuščala Jeruzalem in se vračala v domači Emavs, nista mogla razumeti tega, kar se je zgodilo, in tudi ne besed Pisma, ki so te dogodke napovedovale in jih razlagale. Čeprav sta očitno poznala na pamet mesta iz Pisem, ki so govorila o prihodu mesija, ki bo rešil Izrael, nista mogla v teh dogodkih prepoznati Božjih sledi, ne njegovih načrtov in ne njegove moči. Tudi ko »se jima je približal sam Jezus in hodil z njima« (Lk 24,15), se z njima pogovarjal o Pismih, jima razlagal Mojzesa in preroke, ga nista prepoznala in tudi njegove besede ju niso prepričale. 

Čeprav je njuno »srce gorelo«, so bile njune oči še vedno zaprte. Nista mogla razumeti, zakaj bi moral mesija trpeti, nista mogla sprejeti besede, ki je tako drugačna od njunih predstav, ki rani njuno človeško pamet in zareže »do sklepov in mozga« (Heb 4,12). Iz sočutja do njegove naivnosti, morda tudi iz ljubezni, sta ga povabila na večer v svojo hišo. In to je bila njuna rešitev. Ko so bili pri mizi, ko »je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima ga dal« (v. 30), so se jima končno odprle oči. Sporočilo tega dogodka nam želi ogreti srce prav na nedeljo Svetega pisma in pokazati pot, kako naj ga beremo. 

Človek ni mogel nikoli s svojo pametjo prodreti do resnice Božje besede. Nobeno preigravanje z besedami ne stre njihove lupine. Dokler si človek tega ne prizna, bo prepuščen svojemu umu in bo »počenjal, kar se ne spodobi« (Rim 1,28). Moral se bo prebiti do Očetovega naročja, kjer se šele odpre prava pot spoznavanja (Jn 1,18). Tja pa vodijo še tako majhni koraki ljubezni, ki jih je sposoben vsak človek. Jezus ni učil svojih učencev v sinagogah in učilnicah, ampak za mizo, kjer je z njimi jedel in pil (Lk 5,29), jim lomil kruh in umival noge (Jn 13,5). Ko bomo na ta način gradili novo Jezusovo občestvo med nami, bodo tudi naši evharistični shodi postajali občestva, kjer se bo ogrelo srce in se bodo odprle oči, da bomo lahko spoznali največji Dar, ki nam ga prav tam Oče podarja. In potem ne bo težko ta Dar ponesti v svet. To ljudje danes od nas, ki beremo Sveto pismo in prejemamo njegov Kruh, upravičeno pričakujejo.

Maksimilijan Matjaž

 

 

IMG 9900

Biblično gibanje

Slovensko biblično gibanje si prizadeva po besedah 2. vatikanskega cerkvenega zbora v dogmatični konstituciji O Božjem razodetju (22), da bi bil "na široko odprt dostop do Svetega pismaSlovensko biblično gibanje deluje na področju biblične pastorale v Cerkvi na Slovenskem in sodeluje s podobnimi ustanovami v zamejstvu in tujini.

Ena izmed nalog Bibličnega gibanja je povezovanje bibličnih skupin in podpiranje njihovega delovanja z organiziranjem izobraževanj, duhovnih in molitvenih srečanj ter s prirpavo dobre strokovne in pastoralne biblične literature

Tri leta že izdajamo prenovljeno revijo Slovenskega bibličnega gibanja (SBG) BOŽJA BESEDA DANES. Revija želi biti koristen pripomoček in spodbuda tako pri delu v bibličnih skupinah kot tudi pri osebni biblični formaciji. Prispevke za revijo ali pa predloge, kakšno revijo bi si želeli, pa lahko pošljete na naslov urednice Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

Volilni občni zbor Slovenskega bibličnega gibanja

Vse člane bibličnih skupin, člane Biblične šole EG in vse prijatelje Svetega pisma vabimo na volilni občni zbor Slovenskega bibličnega gibanja (SBG), ki bo 28. novembra 2018, ob 18.30 v Domu sv. Jožefa v Celju. Na njem bomo predstavili delo gibanja v preteklem obdobju, izvolili novo vodstvo za obdobje 2018-2023 ter predstavili načrte statutarne prenove bibličnega gibanja.

  1. Pozdravi udeležencem občnega zbora
  2. Poročilo predsednice s. Snežne Večko o delovanju SBG v zadnjem letu.
  3. Finančno poročilo blagajničarke ge. Lilijane Bole
  4. Volitve novega odbora in novega vodstva SBG.
  5. Pobude in predstavitev načrtov novega vodstva SBG.

s. dr. Snežna Večko OSU, predsednica SBG

 

Poročilo o občnem zboru

Občni zbor SBG je bil v sredo, 28. novembra pri Sv. Jožefu v Celju. Ker je potekal v sklopu rednega srečanja Biblične šole Evangelii gaudium, se ga je udeležilo kar lepo število članov. Dosedanja predsednica gibanja s. dr. Snežno Večko je predstavil dejavnosti gibanja v zadnjem obdobju in za novega predsednika predlagala dr. Maksimilijana Matjaža. Zbor je predlog soglasno sprejel.

Novi predsednik se je še posebej zahvalil vsem dosedanjim prednikom in članom Upravnega odbora za dolgoletno požrtvovalno delo v SBG. Gibanje, katere ustanovitelj je Slovenska škofovska konferenca, je bilo uradno ustanovljeno na njenem prvem zboru, ki je potekal 9. oktobra 1993 na Sveti Gori. Diplomo z nazivom častnega člana SBG so prejeli: prvi predsednika SBG dr. Rudija Koncilijo, ki je gibanje vodil 15 let, s. dr. Večko, ki je gibanja vodila zadnjih 10 let, dr. Marijan Peklaj, ustanovni član gibanja in redni strokovni svetovalec, zamejski duhovnik g. Peter Sticker za zvesto in aktivno zastopanje Koroških Slovencev ter ustanovni član prof. Bogomir Trošt, za dolgoletno strokovno sodelovanje.

Slovenska škofovska konferenca s tem dnem ustanavlja nov subjekt, ki bo odslej povezoval prizadevanja za biblično pastoralo in kulturo Svetega pisma v Katoliški cerkvi, to je Zavod Biblično gibanje (ZBG), ki prevzema strukturo in naloge SBG. Za predsednika (direktorja) Zavoda Biblično gibanje so škofje imenovali prof. dr. Maksimilijana Matjaža. Na njegov predlog pa so imenovali še tri člane Svet zavoda: as. dr. Matjaža Celarca, ki bo opravljal funkcijo predsednik strokovnega sveta, gospo Špelo Fortuna, ki vodi uredništvo ter doc. dr. Sama Skralovnika, ki bo opravljal funkcijo generalnega tajnika Zavoda. Predstavnik SŠK in protektor ZBG ostaja še naprej škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Škofje so imenovali oziroma potrdili še člane Strokovnega sveta Zavoda, ki bodo zastopali posamezne škofije oz. področja: za škofijo Celje gospo Mariko Mikolič, gospoda Janka Rezarja, za škofijo Koper gospo Tatjano Rupnik in gospoda Marka Rijavca, za nadškofijo Ljubljana gospod Jano Podjavoršek, gospo Špelo Fortuna, gospo Lilijano Bole in gospoda Damijan Dolinarja, za nadškofijo Maribor gospoda Jožefa Sobočana, za škofijo Murska Sobota gospo Mariko Bogdan in za škofijo Novo Mesto gospoda Tomaža Marasa. Predstavnik Slovencev iz zamejstva so mag. Klaus Einspieler, g. Slavko Thaler (Avstrija) ter g. Karel Bolčina (Italija). Predstavnica KORUS-a je s. dr. Ivanka Tadina.

Samo Skralovnik

OB nov 2018 6319

Osnovna metoda za branje Svetega pisma in molitev ob njem v biblični skupini

Prizadevamo si, da branje ne ostaja zgolj na ravni razpravljanja, temveč, da Sveto pismo vedno bolj postaja tudi knjiga naših življenjskih izkušenj. Kot občestvo rahljamo zemljo naših življenj, da bo lahko vzklilo seme Božje besede in se v skupni molitvi obračamo Nanj, ki daje rast.

1. korak: Vstop v molitev - želja po srečanju z Besedo življenja

Kot otroci se odpiramo Besedi … Na začetku zavestno naredimo znamenje križa s prošnjo k Očetu, da bo vodil naše misli in razum, s prošnjo k Sinu, da bo govoril po naših besedah in s prošnjo k Svetemu Duhu za dar spoznanja in ljubezni, da bomo to kar spoznavamo udejanjili v naših življenjih. Sledi krajša molitev:

Gospod Jezus, zahvaljujemo se ti za tvojo prisotnost. Daj nam milost, da bom zrli bogastvo razodevanja tvoje besede, s katero nas vabiš naj sprejmemo neusahljivi vir življenja, ki nam ga podarjaš. Amen.

2. korak: Branje in pomnjenje prebranega

Prisluhniti Božji besedi namreč pomeni utihniti v sebi, da bomo lahko Besedo sprejeli za  svojo. Srečamo se s toposom in si predstavljamo kraje in se vživimo v dogodke.

Ostanemo v tišini, vsak zase odlomek prebere še enkrat, dvakrat … Besede, ki jih ponavljamo postajajo naše, Božja beseda pa je živa in dejavna, se nas dotika, nas vznemirja … Izmenjamo in podarimo si kar nas je v ob poslušanju in branju nagovorilo, vzpodbudilo, vznemirilo, in tako prebrano besedo ponavljamo.

Po vsaki besedi, zapisani v Svetem pismu, nam govori Gospod. Besedo hoče ohraniti, si jo zapomniti, okušati, premlevati, primerjati… Odkriva se njen širši in globlji pomen.

3. korak: Molitev in ponotranjenje

Branje Svetega pisma vedno spremlja molitev. Začenjamo s konkretno in pristno prošnjo: Kaj mi/nam želiš povedati prav po tem odlomku? K čemu me vzpodbujaš v mojem življenju? 

4. korak: Prošnja z vero

Vera je dar, za ta dar pa je treba vedno znova prositi. Izročanje Bogu in odpiranje.

5. korak:  Pripovedovanje in delovanje

Zapišem spoznanje in sklep, kako bom sporočilo tega odlomka živel z Njim. Božja beseda je hrana, pomembno pa je, da to hrano ponesemo tudi drugim.

Pet korakov, pot ki jo vsak mesec znova začenjamo je trening branja, poslušanja in izpolnjevanja Božje besede, naše življenje pa dobiva okus ljubezni, veselja, miru, potrpežljivosti, blágosti, dobrotljivosti … (prim Gal 5,22).

 

Back to top