Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Poklican, da postanem Kristusov služabnik in oskrbnik Božjih skrivnosti (1 Kor 4,1-21)

(BŠ VII 26/04/2017)

UVOD

a) Molitev

Zaupati Božji obljubi – Bog (edini prav) sodi

»Meni pa je prav malo mar, če me sodite vi ali kakšno človeško sodišče, pa tudi sam se ne sodim… Gospod je tisti, ki me sodi« 1 Kor 4,3.4

»Jaz sem z vami vse dni do konca sveta?« Mt 28,20; 1,23

„Če se naše srce ohladi, njegovo vedno ostane goreče. Naš Bog nas vedno spremlja, četudi mi po nesreči pozabimo nanj. Na meji, ki loči nevernost od vere, je odločilno odkritje, da nas naš Oče ljubi in spremlja, da nas nikoli ne pusti samih...«

Frančišek, sreda, 26. marec 2017

b) Povzetek prejšnjega srečanja

Udeleženci so bili spodbujeni, da se res poglobijo v vsaj tri točke prejšnje lectio biblica VI, da bodo lažje s Pavlom napredovali v iskanju Kristusovega mišljenja:

1. Ali ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? (3,16). Po krstu nas je Sv Duh pridružil občestvu Očeta, Sina in Duha. V njem sem že novi človek... Kaj storiti, da bi prepoznali in zaživeli to občestvo, ki v Bogu že živi? Kako in kdaj živimo to novo občestvo?

4. "Božji Duh prebiva v vas." (v. 16) Najdite čim več mest, kjer Sveto pismo govori o delovanju Božjega Duha v človeku in v občestvu!

5. Razmislite o Pavlovi trditvi v v. 23 (Vi pa Kristusovi, Kristus pa Božji): Kako mi pripadamo Kristusu, kako Kristus Bogu? Kaj to pomeni?

 

c) Razlaga odlomka 1 Kor 1,1-21

Pavel se predstavi kot Kristusov služabnik in oskrbnik Božjih skrivnosti (4,1-5) – to je poklic in način življenja Kristusovega učenca – osnova drža novega človeka po Pavlu.

1-2 Tako naj nas ima vsakdo za Kristusove služabnike, za oskrbnike Božjih skrivnosti. Seveda se od oskrbnikov zahteva, da se vsak izkaže zvestega.

Pavel opiše sebe kot Kristusovega služabnika kot oznanjevalca, ki se popolnoma izroča njemu, ki ga je poklical in ga pošilja, to je Kristusu in Bogu samemu (3,23: vi Kristusovi, Kristus pa Božji). Naziv služabnik (gr. hypēretas), ki ni običajna beseda za služabnika (gr. diakonos), srečamo pri Pavlu samo na tem mestu. Gre za služabnika in pomočnika najnižje vrste, ki je tistemu, ki ga pošilja, popolnoma podrejen.[1]. Razodeva tako njegovo ponižnost kakor tudi veličino oznanila, ki mu sme služiti. Oznanjevalci v prvi Cerkvi s Pavlom na čelu so sami sebe razumeli takega služabnike besede in priče tega, kar so doživeli (prim. Lk 1,2). Pavel je to ime zaslišal pred Damaskom, ko je sprejel svoje poslanstvo (Apd 26,16: Zdaj pa vstani in postavi se na nóge! Zato sem se ti prikazal, da bi te izvolil za svojega služabnika in za pričo tega, kar si videl in kar ti bom še pokazal). – Biti najprej popolnoma Kristusov! Osvobodite se, da se mu lahko popolnoma izročim…

Hkrati so se Pavel označi tudi za oskrbnika (gr. oikonomos) ali upravitelje (steward)[2] zaupanega imetja ali ljudi ali oznanila. Naziv se tu povezuje predvsem z oznanjevanjem evangelija (9,17; Gal 4,2; Tit 1,7). Vsak oznanjevalec se zaveda odgovornosti, da je kot skrbni upravitelj odgovoren gospodarju in zavezan skrbi za blagor tistih, ki so mu zaupani. Potrebno je biti gospodaren, odgovoren, skrben, potrebno je voditi, se odločati; hkrati pa skrbeti tudi z občutljivostjo, posluhom, ne imeti vedno v prvem planu samega sebe in svoje preživetje … Ni v ospredju njegova uspešnost, učinkovitost, ampak zvestoba. Tudi Pavel in Apola se bosta presojala po zvestobi evangeliju! Kaj pomeni zvestoba? … narediti najboljše po svojih močeh; pomeni vztrajnost, stanovitnost, zanesljiovst …

V evangeliju, ki ga Pavel oznanja in ki nam je bil oznanjen, se po Gospodovem Duhu razodevajo Božje skrivnosti (gr. mystēriōn theou), ki so bile prej skrite, zdaj pa so se v Kristusu razodele (2,1.7). To je Božji načrt, Božja volja za človeka (prim. Jn 3,16!). Izraz mystēriōn je bil naslovljencem dobro poznan, saj so Grki z njim poimenovali različne kulte, razne izreke in prerokbe. Vendar tu ne gre za ideje, ne gre za neko novo vedenje, ne gre za teologijo … Vedeti je premalo (prim. Jn 3,2). Njegovo oznanilo razkriva, da je resnična in najpomembnejša skrivnost prav Božji načrt odrešenja vseh po Jezusu Kristusu. Od oskrbnika tako velikih skrivnosti se pričakuje, da je gospodarju popolnoma zvest in lojalen (prim. Lk 12,42: Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času?; 16,1 – o krivičnem oskrbniku).

3-4 Meni pa je prav malo mar, če me sodite vi ali kakšno človeško sodišče, pa tudi sam se ne sodim.  Ničesar sicer nimam na vesti, vendar zato še nisem opravičen. Gospod je tisti, ki me sodi.

Pavel zelo odločno poudari, da mu ni mar za človeško sodišče, tj. če ga sodijo ljudje, temveč se popolnoma podreja Gospodu, ki ga bo sodil, ko bo prišel njegov dan (1,8), ko bo po Kristusu Bog sodil vsemu svetu (Apd 17,31). Kar se tiče oznanjevanja ima mirno vest.[3] Sicer se zaveda, da ni opravičen (dedikaiōmai),[4] da torej ni brez grehov in napak, vendar je miren, ker ga bo sodil Gospod, ki mu je predan in mu popolnoma zaupa. Velikokrat zapravimo veliko preveč energije in čas s skrbmi, kaj drugi mislijo o meni, ali pa s kritiziranjem drugih. To jemlje pogum! Prim Gal 1,10 Koga si namreč skušam dobiti na svojo stran, ljudi ali Boga? Si mar prizadevam, da bi ugajal ljudem? Ko bi še hotel ugajati ljudem, ne bi bil Kristusov služabnik.

Kristusov učenec se bo moral pripraviti na eno najtežjih preizkušenj, biti podvržen sojenju in obsojanju. Kot njegov učitelj! Kako hitro so človek povzpne na stol sodnika, ki lahko vse in vsakogar presoja, sodi… od človeka do Boga!!! Največ konfliktov in ran v občestvu povzročamo z obsojanjem … Ko se postavljamo na mesto Boga, čeprav ne vidimo dlje od svojega popka! ... Zaupati in izročati se popolnoma v Božje – Očetu!

5 Zatorej ničesar ne sodite pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src. Takrat bo vsak prejel hvalo od Boga.

Pavel poziva Korinčane, naj bodo previdni pri presojanju njegovega oznanila. Ničesar naj ne sodijo brez končne – eshatološke perspektive. Izraz pred časom (gr. pro kairou) namiguje na končni Kristusov prihod, ko bo on sam osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src. Pavel spet mojstrsko izpelje retorično figuro simetričnega paralelizma, kjer s prvo, metaforično frazo (tema/luč) interpretira drugo, realistično (namen srca). S tem ustvari prehod od konkretnih, relativnih sodb k splošnemu, absolutnemu presojanju. Konkretni dogodek lahko prav presojamo samo v luči absolutnega in univerzalnega, hkrati pa mora vsak konkretni dogodek odsevati luč večnega. Pavel podobno navaja tudi v 2 Kor 5,10: Vsi se bomo namreč morali pojaviti pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak prejel plačilo za to, kar je v zemeljskem življenju delal, dobro ali slabo.

 

... se še nadaljuje!

 

Lectio biblica VII

1. Po Pavlu je vsak kristjan poklican, da postane Kristusov služabnik in oskrbnik Božjih skrivnosti (4,1). Kaj konkretno to pomeni (prim. 4,9-13)? Kako sta ti dve službi povezani? V kašnem smislu je oznanjevalec evangelija oskrbnik Božjih skrivnosti? Kaj se pričakuje od oskrbnika?

2. Kaj pomeni "Tudi sam se ne sodim" (4,3c)? Ali sme oskrbnik povedati - soditi, kaj se v občestvu dela prav in kaj ne? Kdaj? Kako?

3. Kaj želi Pavel, da bi se Korinčani učili na njegovem in na Apolovem primeru (4,6)?

4. Zakaj Pavel tako močno poudarja: v Kristusu Jezusu sem vas namreč po evangeliju jaz rodil (4,15b)? Kakšna je razlika med vzgajati in roditi?

5. Večkrat preberite v enem kosu prva štiri poglavja pisma in bodite pozorni na teme ki jih Pavel razvija skozi vsa poglavja in jih v 4. poglavju zaključuje! Poskušate jih opisati. Izpišite ključne besede

 


[1] Glede hypéretés (pomočnik, služabnik, pomožni delavec) glej Mt 5,25; 26,58; Mr 14,65; Lk 4,20; Apd 5,22 (stražaji ječe; 26,16.
[2] V grških korintskih hišah je bil to večinoma glavni suženj, ki je urejal vsa gospodarska posla in služničadi, ki je skrbela za hišo.
[3] Izraz syneídesis pogosto srečamo pri Pavlu (8,7.10.12; 10,25.27.28.29; Rim 2,15; 9,1; 13,5; 2 Kor 1,12; 4,2; 5,11 in dr.) in pomeni človekovo najgloblje notranje presojanje, ki pa ga navdihuje in presoja Božja sodba.
[4] Izraz dedikaiōmai tukaj nima klasičnega pavlinskega pomena biti opravičen po veri v Kristusa, ne pa po delih postave (prim. Rim 3,20.24.28 in dr.; Gal 2,16-17; 3,8.11.24; 5,4; tudi v 1 Kor 6,11).

biblicna sola logo

Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška, da bi živeli svojo vero v vsakdanjih korakih usmiljenja in ljubezni ter da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja, kot živo Besedo, ki je namenjena meni in lahko spreminja moje življenje.

Back to top