Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Med najbolj osupljivimi prizori Stare zaveze je tisti, ko Bog pripelje k človeku vse živali na polju in vse ptice pod nebom, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek … (1 Mz 2,19). Kako nezaslišan dar! Poimenovati vse stvarstvo, odeti v zvok in glas sleherni pomen, ki ga je Gospod odtisnil v ustvarjena bitja in stvari. Odtlej ni več treba videti, da bi slišali. Vidno in nevidno stvarstvo zveni. Lahko mu prisluhnemo in mu verjamemo. Večni Logos nam odstira preteklost, da se je spominjamo, in prihodnost, da vanjo upamo.

Mar se ne bi zlomili pod težo tega daru, ko ga ne bi imeli s kom deliti? A ob nas so bratje in sestre, s katerimi stopamo v dialog, izmenjujemo misli, občutja, spomine in pričakovanja, želje in upanja, bridkosti in tolažbo. In sredi med nami – pa naj se tega zavedamo ali ne – je On, ki je in čigar imena nismo poznali in ga nismo mogli izgovoriti. A to ni bilo ovira, da bi se k njemu zatekali, ga klicali, častili, nagovarjali, prosili za posredovanje … dokler nazadnje ne bi utihnili in nagnili ušesa, da bi slišali Njegov glas.

A včasih je vse tako hrupno. »Križaj ga!« je vpila množica. Slišati je bilo udarce bičev.

Podplati so se lepili na tlak Kalvarije. Kladivo je zadelo žebelj. Iz prsi Križanega se je izvil vzdih. In potem se je stemnilo po vsej zemlji. Preteklost se je zdela utvara. Prihodnosti ni bilo. Nastala je tihota, v kateri je vse izgubilo svoje ime. Ker kaj bi z imenom, ko ni več pomena.

Od tod! Kamorkoli! Stran od tega nesrečnega kraja … V taki stiski sta učenca hitela proti Emavsu. Sta se zavedala, kam gresta, ali sta nemara stopala po prašni cesti, da bi pobegnila iz trenutka sedanjosti, ki je bila neznosna? Ko pa so se jima noge utrudile, srci upehali, korak upočasnil, je Beseda znova oživela. Poskušala sta drug za drugega ubesediti, kaj se je zgodilo. Poskušala sta to ubesediti tudi za vse tiste, ki tega še niso slišali, in za one, ki pridejo za njimi. Da bi se onadva sama in vsi tisti drugi nekoč spominjali velikega petka, ko je na križu umiralo upanje.

Medtem ko sta govorila, se jima je pridružil Jezus, Upanje sveta. Ker so bile njune oči zastrte, ga nista prepoznala. Pripovedovala sta mu o njem: da je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi, pred Bogom in ljudmi, pa o tem, kaj so upali njegovi učenci, kako so upali in kako se je potem vse zgodilo čisto drugače. »On pa ju je pokaral: ›O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?‹ Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.« (Lk 24,25-27). Čeprav sta njuni srci goreli v njima, ko jima je govoril, sta ga prepoznala, šele ko je vzel kruh, ga razlomil in jima ga dal. V lomljenju kruha sta odkrila pomen daritve na križu, ki jima je bila poprej v spotiko. Odprle so se jima oči in vrnila sta se v Jeruzalem med učence. Pripovedovala sta jim, kaj se jima je zgodilo, in oni so razlagali njima, kako je Gospod resnično obujen in kako se je prikazal Simonu Petru.

Od tedaj so drugačni vsi naši pogovori, ki so resnično dialogi. Ki niso zgolj izmenjava mnenj, razpravljanje in še manj bitka za prevlado ali prepir, ampak skupno iskanje resnice. Drugačni so zato, ker je – pa naj se tega zavedamo ali ne – sredi med nami On, ki je in čigar imena nismo poznali in ga nismo mogli izgovoriti, dokler nas ni Jezus povabil, da ga kličemo Oče.

Zlata Krašovec

naslovnica 2019

Vabljeni k branju.

Jeruzalem imenujemo tudi umbilicus mundi (popek sveta), kot so ga označili že judovski rabini. Za kristjane pa je dobil posebno mesto med drugimi kraji sveta predvsem, ker so se tam dogodili najpomembnejši odrešenjski trenutki. Znamenita Büntingova (1581) podoba zemljevida v obliki triperesne deteljice prikazuje Jeruzalem kot središče sveta. Krščanska duhovna kozmologija je že od apostola Pavla naprej (prim. Gal 4,26) videla v Jeruzalemu sveto mesto, ki združuje vse ljudi.

Tri celine, ki na omenjenem zemljevidu obdajajo Jeruzalem – Evropa, Azija, Afrika – so prispodoba Svete Trojice, ki se je v bogočloveški osebi Jezusa Kristusa razodela kot Ljubezen ravno v tem mestu. Obenem pa tri celine predstavljajo tudi različne krščanske skupnosti, ki Jeruzalem tudi danes, še posebej baziliko Božjega groba, doživljajo kot središče in najsvetejši kraj na svetu. Azijo predstavljajo armenski in sirski kristjani, ene izmed najstarejših krščanskih Cerkva. Iz afriške celine prihajajo etiopski in koptski kristjani, evropsko celino pa zastopata grška in latinska Cerkev.

Nova številka revije našega bibličnega gibanja prihaja med vas, dragi bralci, v velikonočnem času, v času, ki je za nas kristjane čas najlepšega praznovanja naše vere, čas veselja in novega življenja. K temu nas ne spodbuja samo narava, ki je v tem času vsak dan bolj cvetoča in topla, ampak predvsem apostol Pavel, ki ga je srečanje z Vstalim pred Damaskom spremenilo v novega človeka. Tega dogodka, ko se mu je zrušil v prah stari svet, ki ga je z vsemi močmi gradil v najlepših letih svojega življenja, ni mogel nikoli več pozabiti. Ko se človekovo srce v resnici zazre v Kristusa, »velikonočno jagnje«, ki je bilo žrtev človeškega malikovalskega napuha, da bo sam odrešil sebe in svet, se mora zlomiti in zjokati v osvobajajočih solzah. Takrat ni treba veliko besed, ker je kamen odvaljen in nastane prostor za Resnico. Ta pa ima moč, da ustvari novo srce. S takšnim novim srcem in novim pogledom je apostol Pavel obhajal velikonočne praznike tudi leta 54 v Efezu, ko od tam spodbuja vernike v Korintu: »Zato praznujmo, a ne s starim kvasom, ne s kvasom hudobije in zlobe, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.« (1 Kor 5,8).

Velikonočni čas nas neprestano vabi, da stopimo iz sebe in vstopimo v navzočnost poveličanega Kristusa oziroma da v tej navzočnosti ostajamo. Kakšna milost in neizmeren dar! Vprašanje se postavi, zakaj smo tako nebogljeni pri sprejemanju tega zastonjskega daru. Zakaj raje ostajamo »zunaj« Njega, zunaj občestva, zaprti, preplašeni? Zakaj se skupaj s sestro in bratom ne odpravimo na p(P)ot in se pogovarjamo, kot sta naredila učenca na poti v Emavs.

Na pot z Besedo Po letu usmiljenja, ko so mnogi tudi ob branju Svetega pisma na novo odkrivali obličje usmiljenega Očeta in gotovo tudi osebno doživeli njeno blago moč, smo povabljeni, da nadaljujemo pot z Besedo. Ta bo včasih sončna in vesela, drugič pusta, temna in težka, potem pa spet presenetljiva in topla. A najpomembnejše je vedeti, da nismo sami, ko beremo Božjo besedo, da nismo mi glavni akterji našega življenja. »Postaviti Jezusa, ki se razodeva in se da videti, v središče našega življenja … Povabljeni smo, da ga spoznamo in prepoznamo v življenju, v številnih življenjskih okoliščinah.«

Pred vami je tretja številka revije Božja beseda danes v prenovljeni in razširjeni podobi.

V njej boste odkrili razlago izbranih odlomkov Svetega pisma. Starozavezni pisec nam je posredoval razlago stvarjenja sveta, mesto človeka v njem in sveti značaj sobote, odlomek Nove zaveze pa nas postavlja naravnost v vrenje v mladi korintski krščanski skupnosti, kjer Pavel pomete z njihovimi praznimi prepiri in jim pove, da je križani Kristus edini živi temelj njihovega novega življenja.

Dragi prijatelji Božje besede! Pred vami je druga številka revije Božja beseda danes v prenovljeni in razširjeni podobi. Ob jubilejnem letu usmiljenja se revija pridružuje Cerkvi v razmišljanju o (Božjem) usmiljenju in pričevanju žive izkušnje Očetove bližine.

Najprej boste lahko brali razlago starozaveznega odlomka o grehu prvega človeka (1 Mz 3), razlago pripovedi o človekovi skušnjavi in padcu. V razlagi odlomka iz Nove zaveze Bog na težo greha Adama in Eve odgovarja s polnostjo odpuščanja – s kelihom svoje krvi in svojega telesa. Obhajanje Gospodove večerje, ki neprestano obnavlja milost človekovega rajskega stanja, je danes kot nekoč v korintski skupnosti središče in življenjski vir občestva Cerkve. V Prvem pismu Korinčanom s Pavlom tako prepoznavamo vrednost in pomen telesa, ki ga obhajamo v obedu Gospodove večerje.

»Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca.« (Heb 4,12)

Dragi prijatelji Božje besede, vesela sem, da lahko predstavim novo številko revije Božja beseda danes, ki jo izdaja Slovensko biblično gibanje. Revija, ki je vsa leta spodbujala tako delo v bibličnih skupinah kot tudi osebno biblično rast, izhaja že od leta 1994. Soustvarjali so jo številni priznani biblicisti in bralci Svetega pisma, ki so jo skrbno zasnovali in oblikovali. Novi uredniški ekipi se je zdaj pokazala priložnost, da njihovo delo nadgradi. Ker si želimo, da bi bila revija še privlačnejša in uporabnejša za širjenje védenja o Svetem pismu ter v pomoč in vzpodbudo voditeljem bibličnih skupin, smo se odločili, da jo prenovimo in razširimo z vsebinami, ki bodo pomagale pri branju in poglabljanju v Božjo besedo.

Predstavljamo vam revijo Slovenskega bibličnega gibanja (SBG)BOŽJA BESEDA DANES. Revija izhaja že 22 let. Njen prvi urednik in ustanovitelj je bil dr. Rudi Koncilija. Mnogi so se v tem času trudili, da bila revija koristen pripomoček in spodbuda tako pri delu v bibličnih skupinah kot tudi pri osebni biblični formaciji.

Danes je vrsta na nas, da revijo ohranimo privlačno in koristno za širjenje vedenja o Svetem pismu in poglabljanje življenja z Božjo besedo. V okviru SBG je bila ustanovljena delovna skupina, ki bo skrbela za prenovo revije.

Skupino sestavljajo Špela Fortuna, s. Ivanka Tadina, Tatjana Rupnik, Jana Podjavoršek, Samo Skralovnik in Maksimilijan Matjaž. Vabimo vas k aktivnemu sodelovanju pri nastajanju revije in pri seznanjanju o njej. Mnoge biblične skupine in posamezniki revije še ne poznajo. 

Če bi revijo želeli prejemati na dom, pišite na naslov:

Prispevke za revijo ali pa predloge, kakšno revijo bi si želeli, pa lahko pošljete na naslov urednice Špele Fortuna

Veseli bomo, če bo revija lahko pomagala tudi vam pri odkrivanju bogastva Svetega pisma in lepote življenja z Božjo besedo!

Slovensko biblično gibanje deluje na področju biblične pastorale v Cerkvi na Slovenskem in sodeluje s podobnimi ustanovami v zamejstvu in tujini.

 

Slovensko biblično gibanje, Poljanska 2, 1000 Ljubljana

Email: lilijana.bole43@gmail.com
Tel.: 01 431-42-78
sbg logo

Back to top