Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Vsebina

Pojma pravičnosti in odrešenja med vsemi svetopisemskimi teološkimi pojmi segata najširše in najgloblje v vse temeljne postavke svetopisemskega razodetja. Semantična analiza pojmov v razmerju med Staro in Novo zavezo ter v razmerju do drugih religij kaže naslednja dejstva:

  • osnova teh pojmov je sporočilo o Bogu, ki je Alfa in Omega vse resničnosti in se razodeva kot rešitelj svojega ljudstva oziroma celotnega človeštva;
  • pojem Božje pravičnosti je največkrat sopomenka pojma odrešenja, ki se v Stari zavezi kaže predvsem v posegih Boga v zgodovinska dogajanja, v Novi zavezi pa v osebi Jezusa Kristusa, ki s prostovoljnim žrtvovanjem na križu in z vstajenjem človeka reši njegove temeljne zaznamovanosti s krivdo in s smrtjo;
  • Nova zaveza sooča pravičnost postave z Jezusovim oznanilom nebeškega kraljestva, ki dobi svojo univerzalno normativno obliko v govoru na gori;
  • pojma pravičnosti in odrešenja najbolj vsestransko zaznamujeta teocentrične postavke svetopisemskega razodetja o svetu in človeku;
  • Božja pravičnost in odrešenje tako temeljno določata osnovo, vsebino in cilj človekovega življenja, da za človeka ni druge izbire, kakor da sprejme ali zavrže Božjo pravičnost in odrešenje;
  • v načinu odgovora človeka na Božjo ponudbo se kaže bistvo vere, ki v smislu Pavlove teologije »opravičuje« grešnega človeka, ga naredi za novo stvar in mu omogoča dostop do Božje svetosti.

Študent se seznani s postopki teološke interpretacije zgodovine v Svetem pismu kot gibanja dogodkov k cilju v okviru »linearnega« pojmovanja časa; raziskuj teološke koncepte kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja znotraj zgodovine odrešenja (Heilsgeschichte); posebni poudarek je na razvoju koncepta »kraljestvo« kot »pozgodovinjenja« razodetja in prostor teološke kontinuitete med Staro in Novo zavezo ter konceptov odrešenja, pravičnosti, in opravičenja; odkriva aktualizacijo starozaveznih teoloških motivov in konceptov v Novi zavezi z uporabo metode tipološke interpretacije Stare zaveze v eksegezi znotraj Svetega pisma; raziskuje oblikovanje zgodnjih krščanskih podob o Jezusu kot prinašalcu Božjega kraljestva, Božje pravičnosti, opravičenja in odrešenja ter odkriva teološko osnovo razlikovanja med splošnim in specifičnim pojmom kraljestva in pravičnosti glede na božji ali človeški subjekt; proučuje interpretacijo odrešenjske zgodovine v prvotnem krščanstvu.

Seminarsko delo bo posvečeno študiju izbranega biblično-teološkega koncepta ter kritičnemu soočenju z aktualnimi etično-teološkimi izzivi.

Cilji in kompetence

Študent

  • pridobi sistematičen pregled nad razvojem osrednjih bibličnih teološko-antropoloških konceptov;
  • pridobi zmožnost sistematičnega, znanstveno poglobljenega preučevanja bibličnih tekstov in njenih specifičnih tem, kakor tudi razumevanja njenih specifičnih značilnosti in razlik v odnosu do izvenbiblične tradicije;
  • se seznani z različnimi eksegetskimi in hermenevtičnimi metodami branja in interpretacija bibličnih besedil;
  • pridobi zmožnost obravnave bibličnih konceptov zgodovine, pravičnosti, odrešenja, opravičenja z vidika teologije, etike in antropologije;
    uvede se v razumevanje različnosti, specifičnosti ter povezovalnih prvin v interpretaciji odrešenjske zgodovine v prvotnem krščanstvu.

Ob študiju izbranih bibličnih tekstov in metod biblične interpretacije pridobi doktorand vpogled v različne svetopisemske literarne vrste, spozna osrednje svetopisemske antropološke in teološke tematike ter se usposobi za kritično presojanje svetopisemskih besedil v razmerju do besedil drugih kultur starega Bližnjega vzhoda ter v razmerju do sodobnih teoloških in antropoloških tokov. Hkrati je sposoben kritično ovrednotiti odnos med biblično in nebiblično kulturo.

Temeljni literatura in viri / Readings:

  • Beale, Gregory K. and Carson D. A. (ur.). Commentary on the New Testament use of the Old Testament. Grand Rapids: Baker Academic ; Nottingham : Apollos, 2007.
  • Beale, G. K., ed. Handbook on the New Testament Use of the Old Testament: Exegesis and Interpretation. Grand Rapids: Baker Academic, 2012.
  • Brin, Gershon. The Concept of Time in the Bible and the Dead Sea Scrolls. STDJ 39. Leiden – Boston – Köln: E. J. Brill, 2001.
  • Childs, Brevard S. Biblical Theology of the Old and New Testaments: Theological Reflection on the Crhistian Bible. London: SCM Press, 1992.
  • Hays, Richard B. The Conversion of the Imagination: Paul as Interpreter of Israel's Scripture. Grand Rapids: Eerdmans, 2005.
  • Krašovec, Jože. Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi. Znanstvena knjižnica. Nova serija 30. Celje: Mohorjeva družba, 1998.
  • Janowski, Bernd. Die rettende Gerechtigkeit. BThAT 1. Neukirchen-Vluyn: Neukirchener Verlag, 1999.
  • Matjaž, Maksimilijan. Furcht und Gotteserfahrung: Die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999.
  • Kitchen, Kenneth Anderson. On the Reliability of the Old Testament. Grand Rapids, Mich. – Cambridge, U.K.: William B. Eerdmans, 2003.
  • Travis, Stephen H.. Christ and the Judgement of God: The Limits of Divine Retribution in New Testament Thought. Peabody, MA: Hendrickson Publishers, 2009
  • Van der Watt, Jan Gabriël (ur.). Salvation in the New Testament: Perspectives on Soteriology. Novum Testamentum. Supplements 121. Leiden: E. J. Brill, 2005.
  • Van der Watt, Jan Gabriël (ur.). Identity, Ethics, and Ethos in the New Testament. BZNWKAK 14. Berlin - New York: Walter de Gruyter, 2006.

Back to top