Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih
a ek norEvangelij po Mateju
Mario Galizzi
Založba: Slomškova založba
Število strani: 440
Leto izdaje: 2010
Mere: 160x240mm
Vezava: Mehka vezava
Cena: 29,90 €
 
 
Leto Matejevega evangelija

S prvo adventno nedeljo začenjamo v Cerkvi liturgično leto A. V letu 2017 bomo tako pri mašah večinoma brali evangeljske odlomke iz Matejevega evangelija. Za vse, ki redno berejo Sveto pismo je to priložnost, da poglobijo svoje poznavanje Matejevega evangelija. Pri tem je lahko zelo koristen pripomoček komentar Matejevega evangelija italijanskega biblicista, salezijanca Maria Galizzija, ki je leta 2010 izšel pri Slomškovi založbi v Mariboru. Komentar je primeren tako za pastoralne delavce in oznanjevalce kot za vsakdanje bralce Božje besede, saj uporablja tako kritično eksegetsko analizo besedil kot poglobljeno duhovno biblično razlago evangeljskih odlomkov. Kljub temu, da ohranja tradicionalni katoliški pogled na Mateja kot »evangelista Cerkve«, je njegov pristop je svež in ustvarjalen.

Matejev evangelij je vse do pokoncilskih casov veljal za prvi evangelij Cerkve in je bil tako v liturgiji kot v teologiji najpogosteje razlagan. Velja za doktrinarni evangelij, ki dopolni in teološko izgradi narativno teološko pripoved o Jezusu in njegovih ucencih v Markovem evangeliju. Za vsakega razlagalca je Matejev evangelij nelahek izziv, tako zaradi obsega kot zaradi nacina podajanja vsebine, ki je mocno judovsko obarvan. 

Od pismouka do ucenca Kraljestva

Izhodišce Galizzijeve predstavitve evangelista Mateja je izjava v 13,52: »Zato je vsak pismouk, ki je postal ucenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.« Avtorja prvega evangelija predstavi kot judovskega kristjana – pismouka, dobro poucenega v Mojzesovi postavi in prerokih, ki je znal bolje od kogarkoli drugega primerjati »novo in staro«. 

Galizzi želi, da tudi bralec njegovega komentarja stopi na pot Jezusovega ucenca, ki ga bo vodila od branja do poslušanja Jezusovih beseda, od poznavanja njegovega nauka do življenja po njem, od pismouka – izvedenca v postavi – do ucenca Kraljestva – izvedenca v življenju po blagrih. Ucenec je poklican živeti drugacnost Kraljestva, ki ga oznanja Jezus (prim. 20,24-28), kar pa ni brez napora. Od vsakega ucenca – in bralca evangelija – se pricakuje, da sprejme ta izziv. »Ce vaša pravicnost ne bo vecja kakor pravicnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (5,20), opozarja Jezus. Ce ucenec ni pripravljen preseci samega sebe, ne more razumeti sporocila blagrov. Ucenec bo stalno soocan s pritiski okolice, da prevzame njihov nacin življenja in mišljenja. »Vi ste sol zemlje … ste luc sveta« (5,13.14), klice Jezus svojim ucencem. Ce ucenci in bralci evangelija ne bi bili vec sol, ki prežema in obvaruje pred gnilobo, sol, ki zacini, vzame omlednost in daje okus, ce ne bi bili vec luc, ki odganja temo, luc, ki najde izgubljeno, ki daje pogled in lepoto, bi izgubili najlepšo vsebino in najvišje poslanstvo svojega življenja: pricevati za dobroto »Oceta, ki je v nebesih« (5,16).

Galizzi predstavi Matejev evangelij kot evangelij Kraljestva . Že na zacetku evangelija Matej povzeto napove Jezusovo poslanstvo: »Ucil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva« (4,23). Jezusovo oznanilo je evangelij Kraljestva. Njegov nastop je najprej vesela novica, da se je izpolnilo prahrepenenje cloveka po spravi (Mal 3,24). Bog sam v Sinu vstopa k cloveku in se mu ponudi kot moc, ki bo na nov nacin gradila odnose, ki so bili prevarani že v edenskem vrtu. Odpre mu pogled k Ocetu ter mu s tem vrne dostojanstvo in sprejetost, da lahko vzklika: "Glejte, to so moja mati in moji bratje" (12,49), in da se lahko odzove vabilu: "Hodi za menoj!" Njegovo oznanilo ni beseda o prihodnosti, o nebeškem, temvec o sedanjosti, o konkretnem, o zemeljskem, kjer mora zavladati nebeško. Kraljestvo za Mateja pomeni družbeno vpetost evangeljskega oznanila, pomeni konkretno realnost, v kateri clovek uresnicuje vse svoje duhovne, materialne in družbene potrebe. To je oznanilo upanja, da je mogoca alternativa obstojeci družbi. Alternativa, ki se ravna po logiki gorcicnega semena, šcepca kvasa – po logiki križa, to je po logiki ljubezni! To novo logiko ljubezni zacne Jezus predstavljati že v svojem znamenitem govoru na gori (5,1-7,29). Matej ga predstavi kot povzetek in krono celotnega evangelija, kjer se razkriva, kdo je Oce, kdo je Sin, kdo je clovek ter kaj je njegova moc in njegova prihodnost. V Jezusu se dopolni vsa postava, v njem dobi Božja beseda cloveku svoja usta, svoj obraz in srce. Njegove besede niso gole zapovedi postave, ampak evangelij, niso visoke zahteve, ampak veselo oznanilo, da je On clovekov brat, da je Bog Oce in da so si ucenci Kraljestva med seboj bratje in sestre. Sprejetje tega oznanil, ki je dar Duha, odpira bralca za Besedo, ki spreminja življenje, za Besedo, ki ocišcuje in osvobaja od greha, strahu in bolezni, daje vero, upanje in moc za življenje blagrov – za oznanjanje Kraljestva. To je ucenec Kraljestva, ki ga Jezus blagruje, ker je prepoznal, da je pravi temelj njegovega življenja v Božji zvestobi. Blagor cloveku, ki ve, da mu Bog ostaja zvest tudi v bolezni in žalosti, v zasramovanju, strahu in razocaranju (prim. Mt 5,3-12).

Prva pozornost komentatorja Matejevega evangelija pa je ves cas usmerjena v Jezusa, kot osrednjega akterja vsakega evangeljskega odlomka. Matej ga želi predstaviti kot obljubljenega Mesijo in Božjega Sina, v katerem se je uresnicilo najgloblje hrepenenje Izvoljenega ljudstva, da bi namrec bili Božje ljudstvo. To pa je hkrati hrepenenje vsega cloveštva in vsakega posameznika – da bi bili cim resnicnejši, cim pristnejši – cim bolj Božji. Zgodovina cloveštva je zgodovina hrepenenja po pristnosti, po odnosu, po bližini, po sobivanju – po Bogu. Clovek nima življenja iz sebe in ne svojega cilja v sebi. Zato iskanje in precišcevanje. V ozadju vseh hrepenenj je iskanje bližine z Njim, ki je clovekov izvor in cilj, ki je porok konkretnega in osebnega. Evangelist Matej opisuje Jezusov nastop z ocmi ljudstva, ki se je stoletja borilo za bližino z Edinim in Vsemogocnim. Razpenjalo mu je šotor, gradilo skrinjo, postavljalo tempelj, da je nekako priklenilo Življenje na doseg svojih rok. Temeljno sporocilo njegovega evangelija zato predstavlja vrhunec in dopolnitev tega hrepenenja in je povzeto v oznanilu: v Jezusu je Bog v vsem in dokoncno z nami: »Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spocela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami« (1,23). To je bila najpomembnejša vsebina evangelija, v katero je Jezus uvajal svoje ucence. In to vsebino jim je izrocil kot oporoko, ki jo naj ponesejo vsem narodom do konca sveta: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (28,20). Da bi to oznanilo vedno mocneje odzvanjalo tudi med Jezusovimi ucenci na Slovenskem! Naj bo temu v pomoc tudi ta komentar Matejevega evangelija.

Maksimilijan Matjaž

Back to top