Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Živeti Leto usmiljenja – živeti Novo življenje

Novembra 2016 se bo zaključilo izredno leto usmiljenja, ki ga je 8. decembra 2015 razglasil papež Frančiške. A na novo oživljena zavest o moči in pomenu Božjega usmiljenja, ki je v tem letu zavela v Cerkvi, ne sme in ne more več ugasniti. Mnogi so naredili ne samo korak skozi sveta vrata, ampak tudi korak naprej na poti svoje vere ter izkusili milost usmiljenja in odpuščanja. Zavedajo se, da je čas odprtih vrat in je tudi čas zaprtih vrat, čas trkanja in klicanja, čas čakanja in zaupanja. Živeti usmiljenje pomeni živeti na polno, živeti podarjeno življenje, živeti Božje ‐ Kristusovo življenje. To je novo življenje, ki se ne konča z zemeljskim, ker je večno. Čeprav je človek v Kristusovo življenje s krstom že vcepljeni, se to življenje v njem preko ljubezni in usmiljenja počasi prebuja in krepi. Brez Svetega Duha in Božje besede ne more rasti in kljubovati miselnosti sveta, ki hoče takoj in zase.

Na tem prehodu, ko se zaključuje leto usmiljenja in se začenja nekaj novega, je na mestu vprašanje, kako bomo usmiljenje živeli naprej. Bog nam podarja milostni čas tudi po svetem letu. Daje nam priložnost, da naredimo nekaj lepega iz svojega življenja, da se odločimo in storimo konkretne korake. Ali kakor je spodbujal papež mlade na svetovnem dnevu mladih v Krakovu, da naj ne poležavajo po kavču ter se zavajajo s sanjarjenjem in z velikimi načrti, temveč naj preidejo h konkretnimi dejanji in zares zaživijo svoje življenje. Vsak trenutek daje priložnost, da uresničimo dano besedo, da rastemo in zorimo kot Jezusovi učenci in tudi sami postajamo dar za druge. Ker je usmiljenje temeljna lastnost Boga, kakor ga razodeva Sveto pismo, pomeni brati Sveto pismo in živeti Božjo besedo, hkrati živeti usmiljenje. Bog se je že Izraelu razodel kot usmiljeni, kot tisti, ki vidi stisko svojega ljudstva in pozna njegove bolečine, ki je »stopil dol«, da bi rešil Izraela iz rok Egipčanov in ga popeljal »v deželo, v kateri se cedita mleko in med« (2 Mz 3,7‐8). Prav zaradi usmiljenja je končno poslal tudi »svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16). Brati in preučevati Sveto pismo zato pomni iskati podobo usmiljenega Boga, po njej oblikovati svoje življenje in tako »od znotraj« spreminjati svet.

O moči tega novega življenja iz Božjega usmiljenja je najbolj strastno pisal prav apostol Pavel, ki je imel globoko izkušnjo tako življenja iz pravičnosti kot novega življenja iz usmiljenju. Življenje po pravičnost iz postavi ga je privedlo do preganjalca in morilca drugačnih, življenje po izkušnji Božjega usmiljenja pa ga je naredilo za apostola narodov. Njegovo oznanilo ni bilo zato nikoli več z »visokostjo besede ali modrosti« (1 Kor 2,1), temveč je predvsem hotel pokazati »najodličnejšo pot«, to je pot usmiljenja in ljubezen (1 Kor 13). Zavedal se je, da se je po milostnem dogodku, ki ga je doživel pred Damaskom, vse zelo korenito spremenilo. Dvajset let po tem dogodku je lahko Galačanom zapisal: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Gal 2,20) Ker je Božje usmiljenje tako radikalno spremenilo njegovo življenje, je lahko brez zadržkov pozival: »Bodite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov.« (1 Kor 11,1) Posnemati Kristusa pomeni živeti novo življenje, živeti usmiljenje v vsakdanjem življenju na konkreten način. Živeti novo življenje ne pomeni zapustiti prejšnjega in začeti nekaj novega, temveč živeti to življenje na nov – na Kristusov način. To v resnici pomeni živeti »na polno«, ker je osvobojeno dvojnosti, ki izvira iz strahu zase, ker je osvobojeno nesmisla, saj temelji na zvestobi Boga, »ki nas je poklical v občestvo s svojim Sinom« (1 Kor 1,9). Novo življenje ni osamljenost in čudaštvo, ampak življenje v občestvu ‐ v veselju in hvaležnosti. Živeti novo življenje ne pomeni odpoved in omejitve, temveč poenotenje življenja ob Kristus – ljubljenem Sinu nebeškega Očeta. Novo življenje je klic po pristnosti življenja, po življenju iz Navdiha.

Biblična šola Evangelii gaudium

Tudi pri Slovenskem bibličnem gibanju (SBG) smo se odločili, da leto usmiljenja nadaljujemo na konkreten način. Vsem, ki bi želeli poglabljati svoje svetopisemsko znanje in si v okviru konkretnega občestva prizadevati za življenje iz duha Svetega pisma, ponujamo malo biblično šolo, ki smo jo poimenovali Evangelii gaudium – Veselje evangelija. Zavedamo se, da je Sveto pismo temelj vsake duhovne prenove in rasti. Že v pastoralnem načrtu Pridite in poglejte so naši škofje zapisali: »Sveto pismo naj med nami ponovno zaživi kot učbenik osebne vere, duhovnega poglabljanja in molitve in ne samo kot priložnostni veroučni pripomoček.« (PIP 74) Žal pa Sveto pismo še vedno vse premalo poznamo, zato se tudi ne moremo uspešno upirati negativnim tokovom časa in različnim krivim prerokom. Biblično šolo, ki bo trajala od oktobra do junija 2017, sestavljata dva sklopa: prvi sklop so skupna mesečna srečanja, ki bodo potekala vsako četrto sredo v mesecu v domu Sv. Jožefa v Celju, drugi sklop pa so mesečna srečanja treh ali petih članov, ki se bodo povezali v skupino, kjer bodo skupaj razmišljali o zadani biblični nalogi. Biblična šola tako ne bo ponujala samo strokovno biblično znanje, temveč bo tudi spodbujala k praktičnemu uvajanju v Sveto pismo ter iskanju njegovega duhovnega in odrešenjskega oznanila.

Šola želi spodbujati in uresničevati ne samo individualni, temveč občestveni pristop k Svetemu pismu. Sveto pismo je namreč nastajalo v občestvu, se ohranjalo v občestvu in je bilo namenjeno za izgradnjo občestva Božjega ljudstva – to je Cerkve (1 Kor 1,2). Zato Svetega pisma ne moremo prav razumeti in ga živeti izven občestva. Sveto pismo kot Božja beseda namreč vedno kliče v odnos ter išče prostor, kjer se lahko naseli, zaživi in uresniči. Človek lahko Božjo besedo razume šele takrat, ko jo vzljubi in sprejme ter ji s tem da konkretno telo (gr. sōma). Beseda v Svetem pismu nikoli ne pomeni zgolj nekaj abstraktnega, temveč je vedno nekaj živega in resničnega, nekaj, kar ustvarja odnose in dogodke. Tako že sama beseda v hebrejščini (dabár) in v grščini (logos) pomeni veliko več kot samo golo besedo, temveč vključuje tudi njeno uresničitev, pomeni dogodek, dejanje in življenje hkrati.

Prvo leto biblične šole bo posvečeno raziskovanju Pavlovega Prvem pismu Korinčanom, ki na najbolj celovit način predstavi različna področja krščanskega življenja tako na osebni kot na občestveni ravni. Spoznavali ga bomo preko eksegetskega, zgodovinskega, retoričnega, antropološkega in duhovnega pristopa. Prvo pismo Korinčanom je pravi učbenik za življenje krščanskega občestva. Apostol se v njem dotika različnih izzivov, ki so vznemirjali mlado korintsko občestvo, ki je hotelo v poganskem okolju, zagledanemu samo vase, v svojo moč in modrost, živeti na nov način, ki so ga začutili preko Pavlovega oznanila in preko evharistije, ki so jo obhajali. Po prvem navdušenju so kmalu nastopile preizkušnje vsakdanjega življenja. Ni bilo lahko trajno spremeniti stare navede in razvade. Težko se je bilo odpovedati privilegijem, ki so jih bili prej deležni v zameno za lojalnost različnim kultom in voditeljem, težko se je bilo odpovedati kulturi permisivnosti, užitka in sektaštva, ki je ponujala vse takoj in ni bila usmerjena ne v prihodnost in ne k drugemu. Prej ali slej so ugotovili, da je težko živeti visoke etične standarde krščanske ljubezni, še težje pa jih je bili prepoznavati v drugih članih skupnosti. Vsekakor jih je težko živeti sam. Potreben je bil dolg proces, da so prišli do spoznanja, da živeti novo življenje na Kristusov način pomeni, da predajo Kristusu prvo vlogo v njihovemu življenju, sami pa so poklicani, da mu to svoje življenje izročajo in mu zaupajo.

Vsaka krščanska generacija tako na nek način ponovi pot prve skupnosti v Korintu. Pred nami so podobni izzivi, podobne spodbude in tudi težave, s katerimi so se soočali prvi kristjani. Stanje duha v družbi tudi danes ni bistveno drugačno, kakor je bilo v Korintu pred skoraj dva tisoč leti, ko je tam Pavel tisto peščico poslušalcev, ki ga je hotela poslušati, učil o nekem drugačnem, alternativnem načinu življenja. Alternativno krščansko življenje pa ni prikazoval kot nekaj, kar bi bilo mogoče živeti samo tako, da bi izstopili iz kulture, v kateri so živeli, ampak kot novost, ki jo je mogoče živeti v vsaki kulturi – na vsakem kraju (1 Kor 1,2). Odpiral ji je oči za to, kaj pomeni biti poklican v občestvo z Jezusom Kristusom (1 Kor 1,9), ki je postal telo (1 Kor 11,24sl.), da bi se lahko v njem na otipljiv način razodel Božji načrt za človeka, za njegovo svobodno in uresničeno življenje. Prav tem njegovim spodbudam bomo skupaj prisluhnili v letošnji biblični šoli.

biblicna sola logo

Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška, da bi živeli svojo vero v vsakdanjih korakih usmiljenja in ljubezni ter da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja, kot živo Besedo, ki je namenjena meni in lahko spreminja moje življenje.

Back to top