Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Biblična eksegeza je veda, ki z različnimi metodami in pristopi raziskuje Sveto pismo.

Ker se zavedamo, da "nobena znanstvena metoda za preučevanje Svetega pisma ne more izvleči vsega bogastva bibličnega besedila", ker namreč "nujno pušča v senci številne vidike spisov, ki jih proučuje" (Papeška biblična komisija, Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi, CD 87, Ljubljana 2000, str. 33.), iščemo vedno nove načine raziskovanja in interpretacije. Prvi namen vseh eksegetskih metod in tehnik je omogočiti bralcu natančno in čimbolj celostno branje besedil, ki je osnova za pravilno razumevanje in interpretacijo.

Sveto pismo ni neka monolitna celota, ampak je sestavljeno iz različni vrst besedil, ki izhajajo ne samo iz različnih časovnih obdobij, ampak uporabljajo najrazličnejše jezikovne tehnike in podobe.

Bralec si mora pridobiti senzibilnost za pestrost bibličnih tekstov. Eksegeza je zato tudi umetnost branja. Tekst je neke vrste živ organizem, ki posreduje duha, iz katerega je bil rojen, zato je bralcu potrebna osebna angažiranost in aktiven odnos do njega in do vsebine. Branje ni samo ponavljanje besed ampak pomeni vzpostavljanje odnosa s tekstom! Je aktiven dialog med tekstom in bralcem. Bralec, ki vstopa v tekst s svojim znanjem in predstavami, se mora zavestno truditi, da tudi besedilo čimbolj celostno vstopi vanj.

Začetek evangeljske tradicije

Ko razmišljamo o začetku in izvoru spisov krščanske vere, je naš osnovni vir informacij Nova zaveza, katere glavni temelji so štirje evangeliji. Markov, Matejev, Lukov in Janezov evangelij so najpomembnejše izmed 27 knjig Nove zaveze in imajo prav poseben značaj, ki ga ne moremo primerjati z nobeno drugo knjigo v celotnem Svetem pismu. Iz zbirke svetih spisov izstopajo tako zaradi svoje specifične vsebine kot tudi zaradi posebne oblike in predstavljajo posebno kategorijo ne le glede na Staro zavezo, ampak tudi glede na Novo. Centralna točka njihove vsebine je nedvoumno Jezus, njegovo življenje, učenje, delovanje, predvsem pa smrt in vstajenje. Njihova forma je v grobem narativne narave, vendar pa narativni okvir vsebuje številne druge oblike, poleg tega pa tudi samo pripoved lahko specifično razčlenimo. V evangelijih tako lahko razlikujemo različne pripovedi: pasijonska zgodba, pripovedi o čudežih, zgodbe otroštva…; poleg tega pa tudi mnoge druge raznolike oblike: Jezusove izreke, prilike, govore… Kako je torej prišlo do teh veselih sporočil o Jezusu? Kaj lahko povemo o nastanku evangelijev?

Nova zaveza kot zbirka knjig o Jezusu Kristusu

Današnja oblika izdaje Nove zaveze nas kot knjiga zavaja zmoto. Imamo namreč opraviti s 27 spisi. Večina od njih so nastali drug mimo drugega in so bili napisani od različnih piscev. Šele v poteku zbiranja so bili polagoma povezani med seboj.

Zato moramo imeti pred očmi, da teh 27 novozaveznih spisov ni mogoče brati in razumeti na isti način. Bili so izdelani v časovnem razponu okrog 80 let - od 50/51 do 120/130 po Kr. Ker so jih napisali različni pisci, imajo v ozadju tudi različne povode za nastanek. In zaznamovani so od različnih okoliščin nastanka.

Poleg tega je treba opozoriti, da 1900 let, ki stojijo med Novo zavezo in med nami, ne predstavljajo samo velikega časovnega razpona. Nova zaveza je nastala v omiki, ki nam ni dostopna brez težav. Okolje in življenjski prostor teh spisov sta nam tuja. V pristopu k novozaveznim besedilom moramo iskati tudi pristop k življenju v obdobju novozaveznega časa. Prav za razlago in za razumevanje novozaveznih besedil je nujno potrebno poskusiti razumeti jih iz njihovega obzorja nastanka.

Končno nam tudi izročen in v današnjih izdajah ohranjen vrstni red posameznih spisov nikakor ne kaže pravilnega časovnega in stvarnega zaporedja nastanka. Veliko bolj je tu pustilo svojo usedlino posebno spoštovanje evangelijev. Torej pri branju Nove zaveze ne smemo njene zgradbe jemati kot dokaz za zgodovino njenega nastanka ali iz zaporednega mesta določenega spisa izvajati sklepe za njegovo razumevanje.

Nova zaveza je nastala pred približno 1900 leti. Že površen pogled v knjigo nam pokaže, da ne vsebuje skladnega besedila iz enega odlitka, temveč so vanjo uvrščeni različni spisi. Ti namigi se nam zdijo samoumevni. Kakšen pomen imajo z ozirom na mnogovrstnost Nove zaveze in z ozirom na njeno razumevanje, bo povedano v nadaljevanju.

Back to top