Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Predavanja 2016-2017

Teksti:

  1. Evangelij po Janezu (SPJ)
  2. Sinopsa pasijona

 

Učno gradivo:

  1. M. Matjaž, Eksegeza Janezovega evangelija in pisem (učno gradivo, sem. naloge 2017). Skript Teof, Ljubljana 2017.
  2. Izpitna vprašanja: Eksegeza Janezovega evangelija in Pisem (2016 - 2017).

 

Seminarska naloga: Eksegetska analiza izbranega odlomka

Navodila: 

  1. Kratka predstavitev in zamejitev odlomka v strukturi celotnega evangelija.
  2. Podrobna eksegetska analiza odlomka, analiza ključnih besed (z uporabo komentarjev)
  3. Sinhrona in tematska analiza: predstavitev dveh ključnih besed ali osrednje teme odlomka (uporaba konkordance in študijske literature)
  4. Kratka biblično-teološka interpretacija oz. aktualizacija

Uporabiti (in pravilno navajati!) je potrebno vsaj dva komentarja; enega se lahko nadomesti z ustrezno biblično študijo (glej študijska literatura). Vire sprotno navajajte po  Navodilih za navajanje literature in virov .

 

Biblični komentarji 

  • Mateos, Juan, Barreto, Juan, Il Vangelo di Giovanni:analisi linguistica e commento esegetico, 2000.
  • Beutler, J., Il vangelo di Giovanni, 2016
  • Brown, Raymond E. The gospel according to John : (IX-XII) : (XIII-XXI), 1966.
  • Moloney, Francis J.  The Gospel of John; Sacra pagina 1998
  • Keener, Craig S., The Gospod of John I-II, Hendrickson P., 2003;
  • Lightfoot, R. H. St. John's Gospel: a commentary; edited by C. F. Evans, 1960.
  • Origenes, Commentary on the Gospel according to John: books 1-10; trans. by Ronald E. Heine;
  • Ancient Christian commentary on Scripture. New Testament; 4b
  • Morris, Leon, The Gospel according to John, 1984.

 

Študijska literatura: 

  • Leon-Dufour, Xavier. 1969. Rječnik biblijske teologije. Zagreb: Krščanska sadašnjost.
  • Bennema, Cornelis, Encountering Jesus : character studies in the Gospel of John, 2009.
  • Green, J. B., Dictionary of Jesus and the Gospels. Downers Grove: InterVarsity Press, 1992
  • Koester, Craig R., Symbolism in the fourth Gospel: meaning, mystery, community. Minneapolis 2003;
  • Koester, Craig R., The word of life : a theology of John's Gospel. Grand Rapids, 2008.
  • Heil, John Paul, Blood and water : the death and resurrection of Jesus in John 18-21 CBQ 1995;
  • Bauckham, Richard The testimony of the beloved disciple : narrative, history, and theology in the Gospel of John, 2007
  • The death of Jesus in the fourth gospel, edited by G. van Belle, 2007.

 

Rok oddaje je 3. april 2017

 

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Cilji, predmetno specifične kompetence in znanja:

Študentje se uvajajo v intenzivno branje Janezove evangelija in treh Janezovih pisem ter odkrivajo značilnosti Janezove biblično-simbolne govorice:

  • pridobijo si sposobnost razbiranja različnih literarnih in slogovnih elementov;
  • osvojijo osnovne zgodovinske in literarne značilnosti janezovskega izročila ter njene temeljne kristološke, teološke in antropološke poudarke;
  • so sposobni strokovno metodološko analizirati biblično besedilo in sistematično predstaviti določeno biblično-teološko temo;
  • spoznajo razvoj oblikovanja temeljnih teoloških in antropoloških konceptov v zgodnjem krščanstvu v njihovem soočenju s filozofijo in religijo okolja.

 

Opis vsebine predmeta:

Študentje se uvedejo v iskanje kriterijev za opredelitev janezovske tradicije v odnosu do judovstva, drugih evangeljskih virov, filozofije in religije okolja, še posebej gnosticizma;

  • uvedejo se v presojanje jezikovnih, literarnih, filozofskih in teoloških kriterijev v iskanju pristnosti janezovske tradicije;
  • osvojijo literarno-kritična in narativna analiza strukture, izbranih odlomkov in motivov Janezovega evangelija in njegovih pisem;
  • so sposobni primerjave razodevanje Kristusove identitete in podobe Boga v zgodnji in pozni evangeljski tradicije ter v apokrifni literaturi;
  • spoznajo semantiko temeljnih pojmov Jenezovske kristologije in teologije ter njegovega pojmovanja vere, življenja, ljubezni, spoznanja in resnice;

 

Literatura:

  • Sveto pismo. Nova zaveza in Psalmi. Jeruzalemska izdaja (SPJ), Ljubljana; Teološka fakulteta, Družina, 2010.
  • Evangelij po Janezu (SPJ)
  • Sveto pismo Stare in Nove zaveze (SSP), Ljubljana; Svetopisemska družba Slovenije, 1996, 1997; 2003;
  • Biblija.net
  • Biblični komentarji Janezovega evangelija;
  • Achtemeier P. J., Green J. B., Thompson M. M., Introducing the New Testament: Its Literature and Theology. Eerdmans: Grand Rapids 2001.
  • Benedikt XVI, Joseph Ratzinger, Jezus iz Nazareta, I. In II. del, Ljubljana 2007, 2011.
  • Brown R. E., The Death of the Messiah. From Gethsemane to the Grave, I-II, Doubleday, New York-London 1994.
  • Brown R., The Gospel According to John, Daubleday and Company, New York 1978.
  • Brown R., The Jerome Biblical Comentary, Prentice-Hall International, London 1968.
  • Brown R., Uvod v Novo zavezo, Mohorjeva, Celje 2008.
  • Fausti, S., Skupnost bere Janezov evangelij, Celje 2012.
  • Koester Craig, Symbolism in the fourth Gospel: Meaning, mystery, community. Minneapolis, Fortress 1995.
  • Köstenberger, Andreas J. A Theology of John´s Gospel and Letters. Biblical Theology of the New Testament, Gradnd Rapids; Zondervan, 2009.
  • Molonex, Francis J. Belief in the Word. Reading John 1-4. Menneapolis; Fortress Press, 1993.
  • Moloney, Francis J. The Gospel of John. SPS 4. Minnesota; The Liturgical Press, 1998.
  • O´Day Gail R. »John 6:15-21: Jesus Walking on Water as Narrative Embodiment of Johannine Christology,« V Critical Readings of John 6. R. Alan Culpepper (Leiden: E. J. Brill, 1997), 149-159.
  • Thompson, Marianne M. The God of the Gospel of John. Grand Rapids; Eerdmans, 2001.

 

Osnovna značilnost Janezovih spisov

Evangelist Janez povede bralce evangelija v doslej neslutene višine razumevanja Jezusove skrivnosti. Njegov evangelij podaja poglobljen duhovno-teološki vidik Jezusovega izvora, njegovega življenja, poslanstva, oznanila ter oznanja njegovo poveličanje pri Očetu. Jn so tako že Očetje imenovali pnevmatičen ali duhovni evangelij (Klemen Aleksandrijski). Poroča o tem, kar se je zgodilo od Janezovega krsta do dne, ko je bil Jezus vzet (prim. Apd 1,22), pri tem pa razkriva globlje teološko ozadje teh dogodkov. Snov Jn se torej prekriva s snovjo prvih treh, sinoptičnih evangelijev, vendar pa je četrti evangelij po svojem značaju drugačen. Če njegov prikaz primerjamo s sinoptičnim, se nam zdi, »kot da bi nastopila nekakšna nenadna umiritev in osvetlitev vsega« Jezusovega delovanja.

Začetek Prvega Janezovega pisma povzema osnovno in najpomembnejšo nalogo eksegeta-teologa, pričevalca in oznanjevalca, oznanilo življenja: »Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja.« (1 Jn 1,1). Gre za temeljni namen Biblije: oznaniti Boga, ki je vir življenja (»to, kar je bilo od začetka«), oznaniti Boga, ki se človeku razodeva po besedi in znamenjih. Sveto pismo je Beseda življenja, ker govori o izvoru, vsebini in cilju življenja. Sveto pismo častitljivega naslova Knjiga vseh knjig ne nosi zgolj zaradi svoje starosti in vsesplošne razširjenosti, tudi ne samo zaradi najvišje človeške modrosti, ki je zbrana v njej, temveč predvsem zato, ker gre za knjigo o počelu, to je o izvoru in resnici življenja, o Bogu, ki je življenje (prim. Jn 5,26: »Kakor ima namreč Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi«) in daje življenje (prim. Jn 6,33; 1,12). Prav zato lahko vsak temeljni premislek o človeku, svetu, življenju in večnosti najde v tej knjigi svoj izvor ali odmev. Namen Jn je na koncu evangelija jasno izražen (20,31): Zapisan je zato, »da bi vi verovali, da je Jezus – Kristus, Božji Sin, in da bi s tem, ko verujete, imeli življenje v njegovem imenu«.

V Janezovih spisih je razodetje o učlovečenju Besede in o odrešenju človeka po Besedi kot temeljno sporočilo nove zaveze, doseglo svoj vrh. Prolog (1,1-18), ki tvori veličastni portal četrtega evangelija in najbolj zanesljivi vhod v razumevanje celotne biblične teologije, predstavlja povzetek teologije Besede in zahteva zato tudi največjo pozornost razlagalcev. Večna Beseda – Božji Logos, ki je bila pri Bogu pred stvarjenjem sveta, se je v Jezusu Kristusu utelesila in se naselila v čas in prostor, kjer se je dala videti in otipati (Jn 1,14; 1 Jn 1,1). Beseda, ki je Sin, je postala hkrati način razlaganja in razumevanja (eksegeze) evangelija in sploh svetega pisma (1,18). Ta resnica se pretaka skozi ves evangelij in pooseblja njegovo oznanilo. Evangelij ima jasno glavno strukturo in podstrukure ter je v celoti osredinjen v namenu, da v narativnem, simboličnem in metaforičnem jeziku poudari resničnost odrešenjske vloge Jezusa Kristusa, Božjega Sina (prim. 20,30), ter bralce dvigne h kontemplaciji in spoznanju, da je za življenje vsakogar Kristus odločilnega pomena.

V nobenem drugem evangeliju ni tako močno izpostavljena enost Jezusa z nebeškim Očetom in njun odnos kot pri Jn: Jezus razodeva Boga – Očeta (1,18), njegovo besedo in voljo (5,30; 7,16), je eno z Očetom (10,30) in vsak, kdor vidi njega, vidi Očeta (14,9). Kdor torej sprejme Očetovo Besedo, ga bo ta preustvarjala v Božjega otroka (1,12), ki bo v Njem večno živel (20,31). Janezov evangelija nam tako razkriva proces rojevanja od zgoraj (Jn 3,3), rojevanje iz Duha za življenje, proces vere, ki vodi od poslušanja k poslušnosti, od izpolnjevanja k bivanju (15,4sl.), od Besede k Osebi.

Evangelij po Janezu (SPJ)

Back to top

Before download...

Continue... ×