Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Jesenske biblične duhovne vaje v Dom duhovnosti v Kančevce
od 7. do 9. oktobra 2016.
Tema: Klic v novo življenje

Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem." (1 Tes 5,1).

Sveto pismo ne pozna nekega nevtralnega abstraktnega časa. Čas je okolje, kjer se odvija odrešenjska zgodovina in ga vrednoti srečanje med Bogom in človekom. Stvarjenje sveta pomeni začetek časa (gr. chrónos), Kristusov vstop v zgodovino njegov prelomni trenutek (gr. kairós), njegov drugi prihod pa dokončno razkritje (gr. parusía).

Saj se še spomnite, kako složno smo se Slovenci pred nekaj leti odzvali na pobudo Očistimo Slovenijo v enem dnevu? Tako zagnano smo zbirali odpadke, kot da bi nas poleg želje po čisti naravi gnal še nek globlji motiv. Kot da bi v velike črne vreče radi spravili tudi mentalne smeti, zastrupljene stike, nevarne utvare, hromečo apatijo … Morda poskusimo? Tako kot se trudimo zbirati in razvrščati navadne odpadke, bi se lahko lotili tudi čiščenja duhovne atmosfere. Zbiranje bi v tem kontekstu pomenilo spraviti čim več na svetlo, tudi tisto izpod enajstih preprog, omar in zidov, kjer tiči naša nepredelana, nereciklirana zgodovina.

»Vzravnajte se in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« (Lk 21,28).

Evangelij ni uspavalo, temveč stalni poziv k odgovornemu življenju. Ob vsakem koncu dneva ali tedna ali leta lahko človek preverja pripravljenost na svoj zadnji zemeljski dan, ki bo hkrati dan Gospodovega prihod (gr. parousía). Pričakovanje Božjega prihoda lahko prebuja strah, ker pomeni sodbo ali dokončno razkrinkanje vsega dvoumnega in nepoštenega (prim. Am 5,18), hkrati pa je lahko vir veselja, ker pomeni Božji odrešenjski poseg v zgodovino, ko bo vse ustvarjeno doseglo svoj cilj: »Glej, ustvaril bom novo nebo in novo zemljo, prejšnje reči ne bodo več prihajale v spomin, ne bodo več prišle do srca« (Iz 65,17).

Back to top