Na veliki teden se je približala ura dopolnitve Božjega načrta in zgodovine. Brez velikega tedna in velike noči bi bil Jezus eden izmed mnogih duhovnih prenoviteljev in bi bilo krščanstvo eno izmed terapij za aktivno preživljanje prostega časa. Izraz izročen oziroma izdan (gr. paradídomi: predam, izročim, prepustim, dopustim; izdam) razkriva skrivnostno delovanje Božjega odrešenjskega načrta, ki ga tudi človekov greh ne zaustavi. Besedna oblika teološke trpnik razkriva nerazumljivo Božjo zavezanost človeku, ko mu sam v svoji odrešujoči ljubezni izroča svojega ljubljenega Sina - v roke grešnikom -, »da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).

Pod noč tistega dne, prvega v tednu,… je prišel Jezus,stopil mednje in jim rekel: Mir vam bodi!« (Jn 20,19)

Mir je prva beseda, s katero se vstali Jezus predstavi in nagovori svoje učence; je daleč več kot samo beseda, je oznanilo iz kraja onkraj smrti, je beseda, ki odpira obzorja življenja in večnosti, je moč, ki razveže vezi dvomov in strahu, ki so učence priklepale na greh in smrt. Beseda mir (hebr. šālôm) opisuje v Svetem pismu širok spekter hrepenenja razdvojene človeške narave po novi celovitosti, urejenosti, harmoniji, po zdravju, sreči in prihodnosti. Najprej gre za hrepenenje po zvestobi, ki človeku sploh omogoča življenje in razvoj. Človek jo išče v odnosu do sočloveka in do Boga, utemelji in dopolni pa jo šele v spoznanju Božje zvestobe do njega: »Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa?

»Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovoril: 'Božji Maziljenec'. (Lk 9,20)

Gre za eno najpomembnejših vprašanj v evangeliju: Kaj pomeni Bog za tvoje osebno življenje? Kako zaznamuje tvoje vsakdanje delo, tvoj odnos do bližnjega, tvoje upanje, tvoje želje? Si pripravljen slediti besedam in zgledu njegovega Sina? Ali njegov evangelij mehča tvoje srce, oblikuje besede, prečiščuje odločitve? Jezus ni ne Krstnik ne Elije ne kdo izmed starodavnih prerokov (Lk 9,19) ne neko božanstvo nad zvezdami ne nek mit iz preteklosti.

»Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj.« (Lk 15,18).

Prilika o usmiljenem očetu je evangelij evangelija. Razkriva najglobljo resnico o Bogu in o človekovi poti k njemu. To je pot rasti in zorenja - pot spreobrnjenja. Ta pot vodi preko upora, ločitve, zanosa imetja in neodvisnosti, do izkustva praznine in odkritja lastne podobe. A se pri njen ne zaustavi. Spoznanje samega sebe je slaba polovica poti spreobrnjenja.

Back to top