»Skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izbrala boljši del« (Lk 10,41sl.)

Preveč poenostavljeno bi bilo videti v zgodbi o Marti in Mariji Jezusovo povzdigovanje duhovnega nad materialnim, njegovo večjo naklonjenost duhovnim kot aktivnim ljudem. Jezus se ni izrekel za primat kontemplacije nad akcijo. Človek ni sestavljen iz dveh polovic, ampak je neločljivo prepletena celota, je nerazložljivi dar – telesa in duha. Marta in Marija sta sestri. Obe opravljata eno nalogo, sprejemati Gosta.

V luči Svetega pisma je to prispodoba za temeljno človekovo držo do Boga, do bližnjega in do sebe. »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Ne le Bog in bližnji, tudi življenje ne more vstopiti v človeka, če ga ta ne sprejme. Sprejeti pa je dejanje ljubezni, kjer je neločljivo povezano duhovno, duševno in telesno. Je sad vere, ki prepozna v prihajajočem Dar in sebe kot Obdarjenega. Marta razume svojo nalogo kot služenje (gr. diakoneîn), a ne prepozna se obdarjene; čuti se prepuščena sama sebi - tako od sestre kot od Gospoda. Nihče ne more služiti, kdor ne ljubi. A nihče ne more ljubiti, kdor ni spoznal, da je ljubljen - da je sprejet - da je del Božje ljubezni. Da mu je podarjen boljši - Božji del.

Back to top