Najmočnejša človekova skušnjava je v tem, da bi dela svojih rok, svoj napor in uspeh, svoje zanje in svoje delo imel za kruh, ki daje življenje. Hudi duh nagovarja človeka končno vedno na enak način: želi zbegati in prepričati, da je sam, da se ne more na nikogar popolnoma zanesti. V prvi Jezusovi skušnjavi je zato na preizkušnji temeljno vprašanje vere: na koga stavim v življenju, komu res zaupam, iz česa živim, kaj napolnjuje moje življenje?

Kaj je moj kruh, ki me hrani? Kako v resnici Bog zaznamuje moje življenje in moje konkretne odločitve? Je samo nedeljski gost, varuh družinske tradicije in moralnega reda, veliko Opazovalec, ki naj samo blagoslavlja moje načrte? Ali pa je moj vsakdanji kruh - včasih svež in mehak, drugič trd in pust, a vedno kruh - začetek in zaključek vsakega dneva? Samo eden je, ki lahko kamne mojih vsakdanjih naporov, skrbi in neuspehov preoblikuje v kruh, ki daje življenje. Sem ga danes že prepoznal?

"Glej, pošiljal vam bom kruh z neba; ljudstvo naj hodi vsak dan nabirat za en dan hrane, da ga preizkusim, ali se bo ravnalo po moji postavi ali ne." (2 Mz 16,4)

Back to top