Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

dm 2017»Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.« (Mt 20,4)

Prilika o hišnem gospodarju, ki je ves dan klical delavce v svoj vinograd (Mt 20,1-16), je ena najbolj znanih evangeljskih podob odnosa med Bogom in človekom. Bog se ne utrudi klicati človeka k ljubezni – v izpolnjeno življenje. Ob vsaki uri dneva, ob vsakem delu, v veselju ali žalosti, v navdušenju ali obupu. Gospodov klic išče in najde – kjerkoli in kogarkoli. Nad nikomur nikoli ne obupa! Tisti, ki so bili poklicani prvi žal pogosto godrnjajo nad enakim zaslužkom tistih, ki so se jim zadnji pridružili. Težko je človeku razumeti, da je odločilno v njegovem življenju Klic ter njegov odziv nanj, ne pa količina pridelanega. Milostni Klic tolaži in prebuja upanje.

Prava življenjska rodovitnost namreč ni sad znoja in zunanjega uspeha, temveč zastonjski dar Očetove ljubezni. Klic mehča srce in umiva oko, da lahko v sebi in v svojem bližnjem prepoznam brata in sestro, ki se prav tako kot jaz borita z zlom v sebi in v svetu, se trudita za dobro, za pogum in sprejetost, za odpuščanje in ljubezen.

Ko sem nezadovoljen s seboj, z drugimi in z Bogom, ko sem žalosten nad neuspehom in zaskrbljen nad prihodnostjo, mi Klic spregovori o Bogu, ki je Oče in se ne utrudi iskati in čakati sina, da se vrne - a ne kot priden in utrujen delavec po svoje pravično plačilo, temveč kot ljubljeni sin, ki ve, da mu je Oče dal vse, vso svojo Ljubezen (prim. Jn 13,3).

Da bi jutri v nov dan stopili s tem Klicem!

»Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta. (Jn 6,51)

Kruh (gr. ártos) predstavlja osnovno človekovo življenjsko potrebo. Komur primanjkuje kruha, primanjkuje vsega. Kdor daje kruh, daje življenje. Izvoljeno ljudstvo je zato v odnos do kruha oblikovalo svoj odnos do njegovega Darovalca - do Boga. Čudež mane v puščavi je bil najprej preizkušnja vere in zaupanja v Boga kot izvor življenja.

Najmočnejša človekova skušnjava je v tem, da bi dela svojih rok, svoj napor in uspeh, svoje zanje in svoje delo imel za kruh, ki daje življenje. Hudi duh nagovarja človeka končno vedno na enak način: želi zbegati in prepričati, da je sam, da se ne more na nikogar popolnoma zanesti. V prvi Jezusovi skušnjavi je zato na preizkušnji temeljno vprašanje vere: na koga stavim v življenju, komu res zaupam, iz česa živim, kaj napolnjuje moje življenje?

»On vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem.« (Lk 3,16)

Nadaljuje se skrivnost učlovečenja božične noči: Božji Sin se potaplja v Jordan - vse do dna človeške eksistence. Jordan predstavlja človekovo temeljno potrebo in hrepenenje po vodi, po čistoči, po očiščenju – po življenju. Od voda vesoljnega potopa, preko vode Rdečega morja in vode Jordana, do preroškega videnja žive vode, ki bo privrela izpod tempeljskega praga (Ezk 47,1sl.), hrepeni človek po odločilnem oživljajočem Božjem posegu v njegovo življenje. Pričakuje razlitja Gospodovega Duha, ki bi očistil njegovo srce in mišljenje: »Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni. Vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim.

Back to top