Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Zelo sem hvaležna in veselje za duhovne vaje v Kančevcih. S seboj sem vzela tri koordinate, s katerimi želim graditi prostor novega življenja. Prva koordinata je Bog, usmiljeni Oče, ki mi vedno znova kaže, da me ima rad takšno kot sem. Druga koordinata je moj drugi, moj bližnji, je občestvo. Prvič se me je tako močno dotaknil pomen te besede. Ta beseda me je rešila vrtenja okoli lastnega jaza. Zdaj razumem stavek: »Svetega pisma ne moreš študirati, brati sam.« In tretja koordinata sem jaz, ampak ne kot individuum, temveč kot oseba, ki je ranljiva, ki pa je tudi dar.

Zelo sem hvaležna in veselje za duhovne vaje v Kančevcih. S seboj sem vzela tri koordinate, s katerimi želim graditi prostor novega življenja. Prva koordinata je Bog, usmiljeni Oče, ki mi vedno znova kaže, da me ima rad takšno kot sem. Druga koordinata je moj drugi, moj bližnji, je občestvo. Prvič se me je tako močno dotaknil pomen te besede.

Ta beseda me je rešila vrtenja okoli lastnega jaza. Zdaj razumem stavek: »Svetega pisma ne moreš študirati, brati sam.« In tretja koordinata sem jaz, ampak ne kot individuum, temveč kot oseba, ki je ranljiva, ki pa je tudi dar. Sem hvaležna, da sem končno lahko naredila korak naprej. Danes lahko iskreno pogledam v ogledalo in si rečem: »Srečna sem, vesela sem, da sem!« Ko sem ravno pri ogledalu: Mi je bilo zelo zanimivo prvo srečanje v mali skupinici, ko smo se spoznavali. Na sredini je bila zaprta škatla, okrog škatle prižgane svečke, v škatli pa ogledalo in prižgane svečke okoli njega. Vsi so bili povabljeni, da stopijo do te škatle, jo odprejo, in pogledajo, kaj vidijo. Nato je vsak poiskal simbol, s katerim je povedal, kaj je videl.

Mi je bilo zanimivo to, kako je včasih težko povedati, kaj iskreno vidim v ogledalu, ko vidim sebe – kdo sem? In kako napačne predstave lahko imamo. Hvaležna sem za malo skupinico, ki se je zelo odprla. V njej sem se počutila varno, sproščeno, sprejeto, slišano … vsak član si je upal biti ranljiv, pokazati solze in skupina je to s sočutjem sprejela – to mi je bilo res neverjetno! Ko sem se pripravljala, kaj bomo delali v skupinici, sem razmišljala o različnih dinamikah, materialih in da je treba ne vem kaj vse narediti, da se skupino spravi v pogon – kako neumno!

Naslednje spoznanje zame: manj je več; ni treba, da je vse perfektno pripravljeno; prepustiti, da On deluje, predvsem pa se zavedati, da imajo ljudje sami še kako veliko »življenjska materiala«, ki ga lahko podelijo drugim … Zelo mi je bilo všeč »bogatenje« in dopolnjevanje med starejšimi in mlajšimi! To je bilo res živo občestvo! Kljub tišini, ki je včasih lahko zelo mučna, je bilo ozračje sproščeno. V nedeljo dopoldan premišljujem, s katerimi besedami bi na kratko izrazila hvaležnost za te duhovne vaje. Šele, ko smo se zbrali za oltarno mizo, mi pridejo besede: SREČA V SREČANJU. Sreča, ko sem se srečala z Njim, z drugim in s seboj v realnosti. Hvala!

Celoten program je bil uravnotežen, vsebinsko pa zelooo bogat in se morajo stvari še »usesti«. Premišljevanja ob BB pa so bila tudi tako bogata, da mi je bilo nemogoče vse procesirati. Zelo me je nagovorilo razločevanje duhov, hrepenenje in veselje do novega življenja in odmik od starega. Tudi osebno delo, molitev po treh korakih mi je odprlo novo perspektivo. Zadnji stavek pri molitvi, ki sem ga tudi vzela s seboj s Kančevcev: »Daješ mi spoznati POT ŽIVLJENJA!« (Ps 16)

Back to top