Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih
Z apostolom Pavlom po Grčiji - od Filipov do Korinta

Duhovne vaje na poti!
Od 23. do 30. oktobra 2019.

 

Z vodilom iz pisma Filipljanom, »Da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja« (3,10),smo prepotovali pot od Filipov do Korinta in se ob Pavlovih krajih poglabljali v njegove poslanice, ki jih je pisal Cerkvam v Filipe, Solun in v Korint. Poleg sv. maše z Božjo besedo kraja, je bila vsak dan tudi "ura" Pavlove eksegeze. Za vse nova priložnost, da smo še globlje spoznali oznanilo prvega misijonarja Cerkve, apostola Pavla. 

BŠ v Krintu

Biblična pola v Korintu ;)

Foto F. Lah

 

Oglejte si dve izvrstni arheološko zgodovinsko predstavitvi Korinta; lokacija posameznih zgradb v Korintu.  

 

Potopis romanja po poteh sv. Pavla v Grčiji

Z letališča v Bergamu smo prileteli v Solun. 14 duhovnikov in mi, navadni… Na večer prispemo v Kavalo, v Pavlovih časih pristanišče Neapoli, kamor so (na 2. Pavlovem misjonskem potovanju) v Grčijo pripluli iz Troade. Ob večernem sprehodu občudujemo prvo pravoslavno cerkev in rimski akvedukt. (MajdaVeč tukaj!

20191026 FL8 1345 resize

Pred Pavlovim spomenikom v Beroji                                                                                                                                                                                                    Foto F. Lah

 

Dober teden je že odkar smo se romarji po Pavlovih poteh vrnili nazaj na svoje domove, na svoja delovna mesta. Verjetno nas je večina prav hitro padla nazaj v vsakodnevne obveznosti ter naglico in se vsaj na zunaj hitro odmikamo od vsega doživetega zunanjega in notranjega bogastva, ki smo ga bili deležni po naših voditeljih skozi Besedo in Pavlova pisma, po konkretnih toposih Pavlovega delovanja in predvsem naše pripravljenosti odpirati se delovanju Duha. Gotovo je vsak od nas romanje doživljal na svoj način, vseh pa so se Beseda in Pavlove besede dotaknile, nekatere bolj površinsko, nekatere zelo globoko, nekatere so kot piš vetra zdrsele mimo naših ušes in src. Duh pa tiho in nevsiljivo v našem umu in srcu orje in rahlja zemljo, da bi bila pripravljena sprejeti seme Besede in obroditi sad.

Na zunaj se odmikamo, a ob prebiranju dnevne božje besede se oči in duh ustavi na že večkrat prebranem in  slišanem besedilu in ga zazna drugače kot v preteklosti. Ko sem v petek prebrala tudi božjo besedo za soboto, na obletnico posvetitve Lateranske bazilike, ki sem jo letos v prvih jesenskih dneh tudi v živo lahko obiskala, so se me ponovno močno dotaknile Pavlove besede Korinčanom, ker veljajo tudi za vsakega od nas skozi vso dvatisočletno zgodovino.

„Bratje in sestre, vi ste Božja zgradba. Po Božji milosti, ki mi je bila dana, sem kot moder stavbenik položil temelj, drug pa nanj zida vsak pa naj gleda, kako zida. Kajti drugega temelja nihče ne more položiti razen tega, ki je položen, in ta je Jezus Kristus. Če pa kdo na ta temelj zida zlato, srebro, drage kamne, les, seno, slamo – vsakega delo bo postalo očitno. Kajti dan bo to odkril, ker se bo razodel v ognju in kakšno je delo vsakega, bo ogenj preizkusil. Ali ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas­​​­​? Če kdo podira Božji tempelj, njega bo Bog končal. Kajti Božji tempelj je svet, in taki ste vi.“ (1 Kor 3,9-13.16-17)

masa v Apoloniji

Vesela in hvaležna sem za vse vas soromarje, za naše občestvo, za prežvekovanje Besede, molitv, lomljenje kruha, tudi tistega suhega, narabutanega po zajtrku, ki smo ga potem delili na avtobusu, in vse druge dobrote iz popotnih torb, pa sladke in sočne pomaranče, utrgane ob cesti, za vse veselje, smeh (Ajdin je bil prav nalezljiv in se je usipal kot biseri iz njenega grla), za vse pogovore, plavanje ob jutranji zori in v večernem mraku ob siju prvih zvezd,... Mnogo je še besed v duši, pa naj ostanejo za kdaj drugič.

Lidijine sestre m

Dodajam pa še par slik bogaboječih žena v Lidiji, pa apostolov, ki so se povzpeli na goro, pa veselih ribičev ob morju,...

Večerni slounski zaliv m

Mira Kočar

 

Po poteh Sv. Pavla v današnji Grčiji

Še preden se je 23. oktober dobro začel, smo se že začeli zbirati na odhodnem mestu in takrat si prav gotovo nisem znala predstavljati, kaj je pred mano. Verjetno me še cesar ne bi mogel pripraviti na to, kar me je čakalo, bi morda kdo zapisal. Res je, na romanje sem se podala kot del ekipe, moja naloga je bila v organizaciji, skrbi za logistiko, tu in tam košček vsebinske razlage. Nisem imela prav nobenih pričakovanj. Imela sem okvirno idejo, kako naj bi vse skupaj izpeljali, pričakovala veliko improvizacije in najbolj zanimivo, prav nič me ni skrbelo (kakor sicer dostikrat me), prepustila sem se toku dogajanja.
Stiski rok, prva vprašanja, prijazni nasmehi,… Pot na letališče, ki bi se mnogim morda zdela predolga. A kako hvaležni smo lahko kljub vsemu, da imamo vse te možnosti, da si olajšamo pot. Če bi potovali v Pavlovem času, bi vse skupaj precej dlje trajalo. Sredi dneva smo prispeli v toploto sončne Grčije, spoznali našega voznika Giorga in se zapeljali proti Kavali, antičnemu Neapolisu. Današnja Grčija je postala kulisa za našo zgodbo doživljanja Sv. Pavla in na videz povsem običajni sodobni kraji so dan za dnem začeli odstirati globinoPavlovega sporočila vsemu občestvu. 

IMG 20191025 075817

Kavala – Neapolis
Če pšenično zrno umre, ne bo obrodilo sadu. (misel dneva)

Neke noči v Troji je imel Pavel vizijo. Prikazal se mu je moški iz Makedonije in ga prosil, naj pride in jim pomaga. Takrat je nadaljeval svojo pot na zahod in prispel v Neapolis.
Tudi naše romanje se začne v Neapolisu, ki je prva prava postojanka. Popoldan mine kot v snu in že je tu prva maša, spoznavanje. Zdi se, kot da se že od nekdaj poznamo. Iz vseh obrazov sije prijaznost, toplina, zvedavost, zagnanost, veselje. Govorimo o Pavlu. Pavel nas nagovarja, želimo ga bolje razumeti, zato smo tu. Zvečer se peš odpravimo v središče mesta. Vse do grške pravoslavne cerkve Sv. Nikolaja, zunaj katere je čudovit mozaik, ki govori o Pavlovi viziji iz Troje, zaradi katere se je odločil nadaljevati svojo pot na zahod ter prišel do Neapolisa, današnje Kavale. Govorimo o pretresljivi zgodovini teh krajev ter se poskušamo prestaviti v času nazaj in si predstavljati, kako je bilo tu nekoč. Odsev mestnih luči na mirni gladini morja v zalivu je čudovit. 
Več tukaj.

 

V sredo, 6. nov. 2019 je imal papež Frančišek katehezo prav o naši poti po grški Makedoniji in po Grčiji. Preberite! in Zaključil jo je z molitvijo: »Tudi mi danes prosimo Svetega Duha za odprto srce, občutljivo za Boga in gostoljubno za brate in sestre, kakor je to bilo Lidijino srce, ter za drzno vero, kakor je Pavlova in Silova, in tudi za odprtost srca, kakor je to bilo ječarjevo, ki se je pustil dotakniti Svetemu Duhu.«

 

»Zaradi nas je pisano« (1Kor 9,10a)

V tej vrstici sem dobila potrditev, zakaj imam tako rada Sveto pismo, zakaj nas branje in poslušanje Božje besede tako močno in vztrajno povezuje v občestvo in tudi, zakaj nas navdaja z veseljem, ki ostane. Pisano je namreč za nas, ne za koga drugega. Boga skrbi za nas, ne za koga nedoločnega. Bog nam želi utrditi upanje na delež, realno upanje na sadove.

»Mar ne veste, da tisti, ki v tekališču tečejo, sicer vsi tečejo, le eden pa prejme nagrado? Tako tecite, da jo dosežete.« (1Kor 9,24) Življenje kristjana ni tek v prazno, ni kakor brezciljno mahanje po zraku, ampak je tek zmagovalcev, je tek proti realni zmagi. Vsak od nas je poklican, da življenje osredotoči na cilj, na bistveno. Tudi ko bralci Svetega pisma pristopamo k Biblični zavezi, pristopamo z namenom, da bi zmagali – redno brali Sveto pismo.

Marika

 

»Sicer pa, bratje moji, veselite se v Gospodu« (Flp 3,1). O tej vrstici Svetega pisma smo razmišljali v Filipih, na tistem čudovitem kraju ob potoku, kjer je bila krščena Lidija. Žuborenje tiste vode je bilo kot žuborenje veselja, ki se je ob Božji besedi zlivalo vame. Samo zaprla sem oči in se prepustila Božji prisotnosti … Hvala, o Bog, za veselje, ki sem ga okušala vse dni romanja – po tvoji Besedi, v evharistiji, po bratih in sestrah na tem romanju!

Marjana

 

Rdečo nit mojega romanja najbolj izraža stavek: »On ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil« (1 Tes, 5,24). Odrešena sem od neprestanih neuspehov svojega truda - dovolj je, da zaupam, se prepustim, sprejmem Dar, da ljubim. Ob tem razmišljam, kako je mogoče, da resničnost novega življenja tako živo dojemam šele sedaj, čeprav od nekdaj hodim na različne duhovne vaje in živim v verskem okolju. Vendar je v naših, tudi verskih aktivnostih, pogosto preveč človeškega, življenje pa prinaša Beseda, ki sem jo med vami deležna v izobilju.

Špela

 

»Molim pa tole: naj vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v spoznavanju in vsakršnem zaznavanju.« (Flp 1,9) Dnevi po prihodu domov spet počasi vstopajo v moja čutenja ali bolje v moj mir, veselje, spokoj . Romanje sem doživljala v široki mavrici besed, navdušenj, čudenj, hvaležnosti in tople povezanosti med nami. Na romanju sem se v trenutkih miru in tišine nenadoma zavedala, kam me je pravzaprav Gospod v tem trenutku življenja postavil in kakšno nalogo mi je namenil. Kako bom sedaj dajala največ in najboljše kar premorem v darovanjski ljubezni? »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Flp 4,13)

Tanja

FL8 2031a resize

Foto F. Lah

»Vemo namreč, od Boga ljubljeni bratje, da ste izvoljeni.« (1 Tes 1,4) 

Ko slab teden po romanju zbiram vtise, gledam fotografije, lahko temu Pavlovemu vzkliku le pritrjujem. Na romanju sem prejel veliko duhovnih spodbud in doslej sem vsak dan prebral vsaj eno poglavje Svetega pisma. Lep je občutek, da te ima Bog rad. V Solunu sem doživel posebno božjo naklonjenost, ko sem izgubil jakno in so jo drugi našli in mi jo prinesli. V okolju kjer delujem, sem tudi sam poklican, da to svojo izkušnjo, da sem ljubljen, prenašam naprej, da imam tudi sam druge ljudi rad. Čeprav je včasih to tudi zelo težko.

Marko

 

Če torej premore kaj opominjanje v Kristusu, če kaj spodbujanje iz ljubezni, če kaj občestvo Duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, dopolnite moje veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja. Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge. To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu. (Flp 2,1-5)

Opomnik nam vsem. Še posebej v naši sodobni družbi, kjer prevladuje individualizem in vsak zase poskuša biti boljši od vseh drugih. Kajti to je smisel, vsaj tako nam je priučeno. Zaupaj le sebi, na koncu si vedno sam s sabo. Občestvo, kako nam to vsem manjka v vsakdanu. V Grčiji smo bili občestvo. Tudi, če ne bi imeli tiste ure spoznavanja, ko smo vsak dobili po eno minutko, da se predstavimo. Vsak je točno vedel, zakaj je prišel. Še nikoli nisem občutila takšne povezanosti v tako veliki skupini. In to že od samega začetka. Skupaj smo bili ves čas. Razen kakšne proste urice tu in tam (ni jih bilo veliko), ampak še takrat sem se najbolj veselila večernega dela in večerne kateheze. Kdo bi si mislil. Jaz prav gotovo ne. Na edini prosti večer v vseh osmih dneh pa sem prav pogrešala večerni skupni čas.

Ja, potrebujemo opomnike, vsak dan in večkrat na dan. Ta odstavek bi si morali vsak dan prebrati. Ker življenje teče tako lepo, ko smo občestvo. To smo zdaj lahko v živo preizkusili v Grčiji. Velika skupina, veliko improvizacije, a bilo je nadvse fantastično. Zato, ker smo bilo takšno občestvo. Polni ljubezni, polni veselja. Do Jezusa Kristusa, do življenja, do učenja, do drug drugega. Vsakogar smo radi poslušali, vse situacije smo z veseljem sprejeli, kakršnekoli so že bile. In iz takšnega dogajanja se rojevajo najlepše stvari. Zato je bilo tudi naše romanje v Grčijo tako lepo. Ker smo bili poleg vsega pravo občestvo.

Imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Kakšen nagovor sodobnemu človeku. Človeku, ki ga celotna družba spodbuja, da je življenje popolno le, če smo najboljši, naj- (karkoli). Da moramo imeti vsega največ in vse najboljše možno in če nimamo, če nismo najboljši, nas spodbuja k večnemu hrepenenju po tem, da postanemo najboljši. In ko smo po nekih standardih morda najboljši, hrepenimo spet po nečem drugem. Kako lepo je spodbujati druge. Kako lepo jim je privoščiti uspeh. Kako lepo je razumeti, da je tudi v tem naš uspeh, da smo vedno pozorni na celotno občestvo. To je eden od virov veselja v življenju. Sreče. Veseliti se moramo skupaj.

Skupaj je odgovor. Kajti ne občutimo večjega veselja, kot če se veselimo skupaj. Če osrečimo drug drugega. To je tako osnovno, tako naravno. In tako hitro nas življenje povede stran, v svet individualizma, ki nas poskuša prepričati, da smo sami sebi dovolj. Zato tako zelo potrebujemo opomnike. Pavel je skoraj 2000 let nazaj vedel, kaj razdira občestvo. Vedel je, da se moramo stalno opominjati. Da le kot občestvo lahko živimo polno življenje.

Ajda

20191025 212752 resize

foto F. Lah

 

"Duševni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno. Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče. Kdo je namreč spoznal Gospodov um, da bi njega učil? Mi pa imamo Kristusov um." (1 Kor 2, 14-16)

Zaradi narave potovanja pred odhodom nisem pričakovala duhovnih vaj, a kjer je Božji Duh, ne more biti drugače, kot da je nagovorjen duhovni človek. Božji Duh, ki nas je najprej poklical na pot, je med nami zgradil občestvo-koinonia, kjer smo se od prve noči, ko smo se odpravili na pot, povezali med seboj in se počutili domače drug z drugim, brez da bi se vsi prej poznali ali spoznali. Stvari, ki so na potovanjih lahko zoprne (nočne vožnje, smrčanje soseda, ovinki, vrste za WC, čakanje, ...), so nam bile v mir, potrpljenje in veselje. Tega se res ne da opisati drugače, kot da to doživiš, predvsem pa mi ta izkušnja ogromno pomeni, saj nam v naši individualistični družbi manjka izkušenj prave občestvenosti.

Božji Duh je po Besedi in razlagi deloval tam, kjer smo mu pustili. Po Pavlu mi je na novo povedal, da sem že sveta, da sem v Bogu, da imam po krstu novo ideniteto. Ganila me je hoja po krajih, kjer so tisočletja pred nami naši bratje in sestre v Kristusu, naši sorodniki, živeli v Kristusu, s Kristusom in po Kristusu, molili, peli, delali, obhajali Njegovo večerjo, se pogovarjali, poslušali, razlagali, iskali, grešili, si odpuščali, trpeli, se veselili,...

Tako tudi mi danes IZ-PO-V-edujemo: da je Oče, IZ katerega je vse, Sin PO katerem smo V Njem. In tako lahko postajamo kristoumni ;) v vsem, kar živimo.

Nina

Refleksija klemen m

foto Klemenina

 

"Zato jaz ne tečem kar na slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku." (1 Kor 9,26)

Za mnogo področij v življenju imam takšen ali drugačen red, stalnost, navade, cilje... Za molitev pa kar pozabim, kako življenjsko pomembna je in da je red vsekakor dobrodošel, celo nujen. Le tako bo lahko duhovni človek vodil duševnega in telesnega. To romanje so bile zame duhovne vaje na poti in hvaležen sem vsem sopotnikom, posebej pa še "ojačevalcu" Milanu, ki je jačal tihi Božji šepet Božje besede, da je bil signal res zelo stalen in kvaliteten ter da nas šumi vsakdanjega vrveža niso motili.

Klemen 

 

Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu ... je (vsaj zame: kerigmatična) besedna zveza, ki smo jo na naši poti večkrat slišali, premlevali in premišljevali. Zanjo v zapiskih nisem mogla odkriti v obravnavanih besedilih neposredne navezave, pač pa na več mestih razločeno (prim. 2 Kor 3,4; 5,17; 12,19. Flp 1,1; 4,2.10 sl.), toda ne vem od kdaj, pri maši po povzdigovanju komaj čakam nanjo, saj se mi zdi molitev

Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu

Tebi vsemogočnemu Bogu Očetu,

v občestvu Svetega Duha

vsa čast in slava

na vse veke vekov

najmočnejša, najbolj strnjena, najmogočnejša navezava na Sveto Trojico (in zame njena zadostna razlaga). Odslej me bo povezovala še s svetim Pavlom, ki je toliko trpel za Kristusovo kraljestvo, pa se je vedno znova veselil in vabil: veselite se, veselite se v Gospodu (Flp 1.18.19.25; 2,28; 3,1; 4,1.10. 2 Kor 12, 19; 13,11 sl.).

Marija Stanonik

 

»Zmeraj se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu …« (Tes 5,16–18)

Ob prevajanju romana Apostol sta me najbolj prevzeli Pavlova svoboda v Kristusu in njegovo hrepenenje po prijateljih, skupnosti. Tudi sama sem nadvse vesela in hvaležna za svobodo, ki mi je bila dana na tem našem romanju: da sem tako brez problemov zmogla to pot, da sem lahko postala del enkratnega občestva ob evharistiji, Božji besedi, razmišljanjih, molitvi, pogovorih – in smehu … Grčijo sem tokrat doživljala povsem na novo, ko je ob mrtvih antičnih spomenikih in v čudovitem Božjem stvarstvu zaživela Pavlova beseda življenja. Hvala Bogu in vsem vam!

Majda S.

25okt19 011

Z veliko hvaležnostjo se ob deljenih fotografijah spominjam našega romanja po poteh apostola Pavla. Pavel me je spet navdušil. Zavedel sem se, da sem v našem času jaz izzvan, da z novo močjo in pristopi oznanjam Gospoda. Rutina, ki jo zaradi preveč »neduhovniških« obveznosti in nalog čutim pri svojem delu, me ubija. Kako se izogniti tekočemu traku, ki duši? Njegova gorečnost za Kristusa je spodbuda za moje pastoralno delo.

Hvala ti Milan, da prebujaš v meni spečega Pavla. Pavel gre do konca v iskanju poti do ljudi. Izziva me. Njegova gorečnost je vedno nova. Rodi sadove. Prinaša Kristusa. Ljudi ne pušča hladnih. Spodbuja me, naj poživim gorečnost do Gospoda.   

Letos se me je Pavel zaradi smrti stare mame posebno dotaknil v njegovem trdnem prepričanju, da bomo po smrti s Kristusom. To, da bomo nekoč s Kristusom, je pri njem tako živo. Pavlu je to trdno prepričanje vir moči. Zato je lahko vse postavil na kocko.

Naj bo moj zaključek malo hudomušen. Danes sem na družbenem omrežju prebral misel: »Če se apostol Pavel ne bi uprl papežu, bi bili danes vsi moški – kristjani – obrezani«. O, da bi bili obrezani, kot pravi, ne z obrezo, ki jo naredi človeška roka, ampak s Kristusovo obrezo, s katero smo slekli svoje meseno telo (prim. Kol 2,11).

Sveti Pavel, izprosi nam darov, ki jih lahko prejmemo le po Božji milosti.  

Jrenej

DSCN2473foto Klemenina

"On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil. Bratje, molite tudi za nas." (1Tes, 5,24-25)

Tudi mene je Pavel še bolj navdušil. Že prej sem občudovala njegovo spreobrnenje, njegovo vero, njegovo moč in vztrajnost oznanjevanja, njegov VSE – vse je dal, da bi pridobil Vse in vsakogar za Boga. Sedaj bolj razumem ta njegov VSE. Še bolj čutim njegov žar, njegovo veselje in energijo. Njegov popolni odgovor Bogu. Njegovo življensko moč – kakšne razdalje je prepotoval, da bi svetu ponesel “veselo novico”. Mi smo prepotovali del poti njegovega drugega potovanja. Bili smo na poti en teden, z avtobusom, v udobnih hotelih…., on pa je vse to storil pred 2000 leti, večinoma peš, v takratnih razmerah… Naredil je tri dolga potovanja - čez hribe in doline, čez gore, po morju in kopnem…neverjetno! Sedaj berem njegova pisma, kot celote, ne le po odlomkih. Ne morem se načuditi, kako dobro je razumel Kristusovo sporočilo ljubezni! In kako mar mu je bilo za adelfo-je! Kako pomembna mu je bila koinonia.

Tudi mi smo se med romanjem nalezli Pavlove energije. Da smo ga vsaj malo bolj dojeli, je poskrbel profesor Maksimiljan. Da smo bolj začutili topos (kraj), je poskrbela vesela vodička Ajda in geografi. Da smo lahko obhajali Gospodove skrivnosti, so poskrbeli poleg Maksimiljana še drugi duhovniki. Da smo malo pokukali v svet Cirila in Metoda, ki sta se rodila v Solunu,  je poskrbela akademikinja Marija. Skrbeli smo drug za drugega, kot v svojih vtisih ugotavlja Ajda, postali smo koinonia.Koliko bogastva v enem samem tednu! “Zmeraj se veselite. Neprenehoma molite. V vsem se zahvaljujte: kajti to je božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte. Preroštev ne zaničujte. Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. Zla, pa naj bo kakršno koli  se vzdržite. Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni.  In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus." (1Tes, 5,16-23)

To želim sebi in vam, dragi adelfo-ji Kristusove-Pavlove-Maksimiljanove koinonie.

Tanja

 

 DSCN2845foto Klemenina

Poklicani - "Zvest je Bog, ki nas je poklical v obcestvo s svojim sinom Jezusom Kristusom...." (1 Kor 1, 9).

Opolnomoceni (okrepljeni, dano nam je bilo) - uzivali smo drug ob drugem v obcestvu (koinonia), razlicni udje Kristusovega telesa (1 Kor 12), v evharistiji, Bozji besedi, dobrih katehezah, lepem vremenu, prijaznih ljudeh.... - potreseno, zvrhano mero so nam nasuli v narocje.

Poslani - tako kot so bili apostoli poklicani, okrepljeni (tudi pri zadnji vecerji) in poslani, smo tudi mi okrepljeni s tem izkustvom poslani v ta svet, vsak v svoje zivljenje s poslanstvom, ki nam je dano in zaupano, da ga z Bozjo pomocjo in z veseljem zmoremo vsakodnevno izvrsevati.

Hvalezna sem za vse te lepote in dobrote, v letu Gospodovem 2019 jih je bilo res veliko, hvala Bogu in tebi! Zelim ti mnogo Bozjega blagoslova in navdihov Svetega Duha pri prizadevanjih za rast Bozjega kraljestva med nami.

Mihaela

Via Egnatia m

forto Klemenina

 

 

-------------------------------------------------

V okviru Biblične šole Evangelii gaudiumki v organizaciji Zavoda Biblično gibanje že tretje leto poteka pri Sv. Jožefu v Celju, pripravljamo biblično ekskurzijo po Pavlovi Grčiji, ki bo potekala od 23. do 30. oktobra 2019.

  1. dan: Ljubljana-Solun-Kavala

Zgodnji jutranji (nočni) odhod proti enemu od okoliških letališč ter polet v Solun (Tesalonik). Po pristanku se z avtobusom odpeljemo do Kavale, starodavnega pristanišča, kjer je Pavel v okviru svojega drugega misijonskega potovanja prvič stopil na evropska tla (Apd 16,11).

  1. dan: Filipi

Po ostankih starodavne poti Via Egnatia se odpravimo proti Filipom. Sv. maša ob potoku pri kapeli sv. Lidije, prve Pavlove učenke v Filipih (Apd 16,14). Ogled ostankov antičnega mesta Filipi. Eksegeza ad locum!

  1. dan: Kavala-Apolonia-Solun

Ob Via Egnatia potujemo proti Amfipoli in Apoloniji (Apd 17,1), kjer bomo imeli ob ruševinah cerkve Pavlovega spomina sv. mašo. Popoldne prispemo v Solun, ki je bila druga najpomembnejša Pavlova postojanka v Makedoniji (Apd 17,1-8).

  1. dan: Solun-Beroja-Itea

Na poti iz Soluna v antično Ahajo se ustavimo Beroji, kjer so Pavla na begu iz Soluna prijazno sprejeli (Apd 17,10-13). Pot nadaljujemo proti jugu mimo antičnega svetišča v Delfih do obmorskega mesta Itea v korintskem zalivu.

  1. dan: Itea-Atene-Nafplion

Po jutranji sv. maši obiščemo bližnje Atene z agoro, akropolo in areopagom, kjer je imel Pavel znameniti govor grškim filozofom (Apd 17,16-34). Popoldne se vračamo mimo korintskega zaliva do obmorskega Nafliona, kjer ostanemo tri noči.

  1. dan: Korint

Ta dan bo v celoti posvečen ogledu Korinta in pismom Korinčanom. Eksegeza ad locum!

  1. dan: Mikene-Epidavros

Dopoldne ogled Miken in Epidavrosa. Popoldan sv. maša in refleksija romanja.

  1. dan: Nafplion-Atene-Ljubljana

Po sv. mašo na pot mimo Korinta proti Atenam, od koder poletimo proti enemu od okoliških letališč. Povratek z avtobusom v odhodne kraje.

VODI prof. dr. Maksimilijan Matjaž

 

 24okt19 051

Filipi

24okt19 088

 Raziskovanje FIlipov (foto F. Lah)

24okt19 084

24okt19 087

Eksegeza v Filipih

Mikene celota

 Mikene

Eksegeza v Mikenah

Eksegeza v Mikenah (foto F. Lah)

28okt19 033

Sv. maša pri Mikenah

 

Back to top