Študijski predmeti

PRVA IN DRUGA STOPNJA
 
TRETJA STOPNJA
Koncept zgodovine, kraljestva, pravičnosti, opravičenja in odrešenja v Stari in Novi zavezi
 
DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Duhovnost v Svetem pismu in cerkvenih očetih

Učiti se Kristusove misli - v občestvu!

Z apostolom Pavlom v naš Korint

Od 25. do 29. junija 2017

V okviru Biblične šole Evangelii gaudium, ki je to leto potekala v Celju, smo od 25. do 29. juinja 2017 izvedli Poletno biblično šolo pri karmeličanih na otoku Krku. Tema letošnje šole je bila Učiti se »Kristusove misli« - v občestvu. Ujemala se je z našim študij Prvega pisma Korinačanom, ki smo ga brali med letom v biblični šoli. Skoraj štirideset navdušenih udeležencev je bralo Pisma, poslušalo predavanja, obhajalo sv. mašo, molilo, razpravljalo, razmišljalo in načrtovalo. Pri tem pa je ostalo še veliko časa za skupno druženje in veselje v objemu čudovitega Božjega stvarstva.

Kratko poročilo o dogodku v Družini.

Skupaj z Jezusovimi učenci bomo stopili za pot za Njim. Smo posamezniki in občestvo; smo Kristusovo telo, vsak posameznike je pomemben. »Če hočeš priti hitro, pojdi sam, če hočeš priti daleč, hodi v skupini.

Izpostavili se bomo Njegovi Besedi, Njegovemu učenju, pričevanju in konkretnim vprašanjem, ki mi jih je zastavljal preko Svetega pisma. Posebej se bomo povezali s sv. Pavlom, kerigmatičnim učiteljem, ki nosi, ki nosi skrb za vse Cerkve (2 Kor 11,18), torej tudi za nas! Mi smo danes njegovi Korinčani

Današnja BB: Mt 10,26-33: … Nikar se torej ne bojte! Več ko mnogo vrabcev ste vredni vi.

Branje: 1Kor 1,1-9; 2,9-10; 3,1-4 

privez ob morju

Po varni končani poti od doma v naš začasni dom nam Maksimilijan poda nekaj uvodnih besed. Naša poletna biblična šola se bo navezovala na temelje, ki smo jih letos že gradili na srečanjih biblične šole Evangelii gaudium, kjer smo poslušali in okušali prva štiri poglavja prvega pisma apostola Pavla Korinčanom. Pavel Korinčane in vse nas kliče v novo življenje. Pavel skuša prepričati Korinčane in vse nas, da smo novi ljudje in da se v nas mora prebuditi nova miselnost, ki je drugačna od miselnosti sveta. Nova miselnost je miselnost Boga, ki preseneča. In Pavel opozarja, da tam, kjer so jeza, prepir, sovraštvo, napuh,… ni Boga.

Pavel trdi: »Mi pa imamo Kristusovo misel.« In jaz? Kakšna je moja misel?! Ali poznam Kristusovo misel? Kako naj spoznam Njegovo misel? Ali s trudim v Njem živeti, se gibati in biti? Pavel pravi: »Vse je vaše, vi pa Kristusovi, Kristus pa Božji.« Torej smo v Božjih rokah, zato nam ni potrebno biti v skrbeh.

Pavel nagovarja vse, »ki kličejo ime našega Gospoda Jezusa Kristusa, na vsakem kraju, svojem in našem.« Zelo smo si različni, ampak to ni ovira, da ne bi bili eno. Naj nas različnost ne moti!, tudi v tem našem malem občestvu. Vsaka element našega občestva naj bo izziv – kako se Božje kraljestvo odraža v različnih delih istega telesa.

Božja beseda je zapisana za človeka, ne stradaj Božje besede, uživaj jo, delaj in živi z njo in iz nje. Daj čas Božji besedi in rodovitna bo. Izberi si besedo, najprej si jo zapomni na »mesen« način, razmišljaj o njen in počakaj, da deluje.

Povabljeni smo, da živimo z dnevno Božjo besedo (danes Jer 20,10-13; Rim 5, 12-15; Mt 10, 26-33) in zjutraj prisluhnemo psalmu 139.

Zapisala ID

 

Drug ob druge želimo prepoznavati Kristusovo mišljenje

Prebuditi željo in hrepenenje, da bi spoznavali Kristusa, njegovo misel – njegovo držo …  Ga poznam, kakšen je moj odnos do njega? Mu zaupam, ga ljubim, mu pripovedujem? Mi je domač? Kako se počutim ob Pavlovi izjavi: »Ne živim več jaz…« (Gal 2,20)? Koliko je še napetosti med mojimi željami, mojimi predstavami in Kristusovimi? Biti moram iskren! Se mu upam izročiti?

Tu smo, da bi se pustili oblikovati Božji besedi! Verujemo, v njeno moč, v Božjo navzočnost v njej? Si v resnici želim, da bi slišal besedo zase, da bi jo sprejel, da bi se v meni naselila, da bi postala meso v moje življenju? Če Besedo res spustim in ji dam prostor, se bo nekaj zgodilo! Sem pripravljen na spremembe, da mi lahko kakšne stvari postavi na glavo? Mu zaupam, da, želi najbolje zame? Da je biti z Gospodom res nekaj lepega, kar me bo osrečilo, pomirilo? Pogosto poslušam z rezervo … nimam volje, nimam poguma, nimam vere!?

 Krk 3

Dnevi so prelepi. Vsak po svoje doživlja privilegij biti na tem mestu, v prelepem okolju, z Besedo, s predanimi voditelji in med starimi in novimi prijatelji… Nekatere že navsezgodaj pokliče narava – plavanje, sprehod, tek, nekateri izkoristijo prijetno hladno jutro za počitek, drugi že zgodaj prisluhnejo Besedi… Vsi skupaj pa začnemo dan v občestvu z jutranjo molitvijo iz Magnifikata, ki nam jih je podarila Jana. In ugotavljamo, kako bogata dnevna Božja beseda nam je dana v teh dneh – spremljamo Abrahama in poslušamo Jezusa, ki nam govori na gori v Matejevem evangeliju. Po zajtrku nam Maksimilijan razlaga izbrane svetopisemske odlomke in nas vabi, da nas nagovorijo osebno, da jim damo življenje v našem vsakdanu… V osebnem delu dopoldne ob Besedi odidemo vase in iz sebe… Čas za kosilo in po njem izkoristimo za kavico in klepet, za kak resnejšo pogovor, za počitek, za morje…

V torek popoldne nekaj časa preživimo v malih skupinah, kjer podelimo izkušnje iz našega življenja z Besedo in brez nje…, v spoštovanju drug do drugega, kolikor kdo zmore podeliti… Pozno popoldne skupaj obhajamo sveto mašo v kapeli doma, ki je ravno prav velika za naše malo občestvo. Vsakodnevno sveto mašo daruje Ernest skupaj z Maksimilijanom in Simonom, mladi jo bogatijo s pesmijo, udeleženci z branjem Božje besede. Simon nas v pridigah z zgledom Abrahama vabi, da vstanemo in se odpravimo na pot, kljub naši nemoči, kljub strahovom, kljub naši omejenosti in grešnosti, kljub temu, da ne vemo, kaj nas na poti čaka in kam bomo prišli… Da vstanemo in hodimo z zaupanjem v Gospoda… Anja z nami podeli svoja razmišljanja, poslušamo jo z odprtimi ušesi in srci. Občudujemo njeno vero in gorečnost, kar ne moremo verjeti, kako pričuje že v tako mladih letih in dojamemo, zakaj – ker živi Gospodovo misel…

Krk pred tablo

Dnevna božja beseda: 1Mz 12, 1-9; Mt 7, 1-5

Topos – kjer sem, kjer beseda odmeva, v konkretnih razmerah, odnosih, čustvih. Zavedaj se zunanjega toposa in prehajaj v notranji topos.

Jezus uči v hiši (Mr 3, 20; Mr 3,31-35) in ob morju (Mr 4,1). Hiša predstavlja dom, osnovne vezi, ki so del nas in jih ne moremo odmisliti. A hiša ni naš končni cilj. Zapuščanje hiše je proces. Morje simbolizira neomejen prostor, vse stvarstvo, vse bivajoče.

Ko Jezus uči v hiši (Mr 3, 31-35) se ustvari konflikt med tistimi, ki so v hiši in tistimi, ki so zunaj. Čeprav ga kliče njegova osnovna družina, ki je v skrbeh zanj (Mr 3,21), ne gre ven, ampak razloži, daj je vsak, ki spolnjuje Božjo voljo, del njegove družine (Mr 3, 35).

S konfliktom se mora vsak soočiti. Beseda vabi v dialog, moram se odločiti in iti naprej ob premagovanju sil v sebi, ki se upirajo in vabijo nazaj.

Potem ko Jezus pokliče prve učence ob morju gre v Kafarnaumu najprej v shodnico (Mr1,21), ki je judovsko središče molitve, njihovih odnosov in odnosa do Boga, kjer pa se je ustvarila tudi okostenela trdnjava, kjer Beseda ni več živa in vera zdrsne v ideologijo. Beseda pismoukov tako nima več moči. Drugačna je Jezusova moč, ki prihaja iz odnosa z Očetom. V shodnici Jezus uči, a ne vemo, kaj uči. Pomembno je, da je prišel, da vemo, kdo je prišel. Človeka z nečistim duhom v shodnici prej nihče ni prepoznal, razkrila pa ga je Jezusova beseda, v kateri se pokaže podoba Očeta.

Kaj se dogaja s teboj ob Božji besedi? Božja beseda mora razbiti tvoj oklep. Česa se moraš bati in česa ne? Bojiš se Božje besede, ki te dela nesigurno, ki zahteva, da popraviš, da se spraviš… Ampak tega se ti ni treba v resnici bati, če le odmisliš svoj jaz – jaz moram to storiti, jaz moram to popraviti – tega se moraš rešiti! Bog skrbi v polnosti zate in za tvoje življenje. Vzemi si in naredi sam – tega se boj! Osvojiti si sreče in življenja sam ne moreš.

Zaupaj in čakaj! Čas rabiš ti sam, čas rabi bližnji… Bog je gospodar časa. Bistvo Svetega Duha je ustvarjalnost. Hudi duh nima časa, nima svoje eksistence, nima duha ustvarjalnosti. Hudi duh izkoristi človeka, da deluje v njem, brez človeka hudi duh nima moči.

Sveti Duha prvi: čakaj, pričakuj! Ljubezen je tista, ki čaka. Ne moreš se prav odločati, če ne zreš v Obličje, če nimaš Ljubezni, če nimaš Odnosa. Resnična svoboda je Jezusova svoboda, biti v odnosu z njim, ki noče ničesar zase, ki vse daje. Lažna svoboda jaza vodi v osamo in obup.

Ko se poslavlja »dobri stari« krščanski svet in vidimo vse turobno, Sveti Duh tiho in marljivo že plete mreže, s katerimi bodo lovili / oznanjevali jutrišnji ribiči.

Zahrepeneti moraš po Besedi, spoznati Kristusovo misel, njegovo držo, njegove odnose. Kljub prehajanju od mehkobe Besede v trenutke, ko Beseda zareže…

Pogovarjaj se z Besedo – govori tebi - sprašuj, odgovarjaj; dopusti, da ne razumeš!

(Gal 2,20)…ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim po veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe. (v mesu – v moji realnosti; po mesu – po logiki sveta) Koga je Jezus vzljubil? Mene, grešnika!

Če daš Besedi prostor, se bo nekaj zgodilo! Sveti Duh je vedno rodoviten. Znati je potrebno čakati, biti potrpežljiv…čuvaj, ohranjaj, zaupaj…

Papež Frančišek je odprl bistvena vidika, ki sta bila zanemarjena:

  • kjer se pojavi Jezus, se pojavi veselje – osvobojeno, zaupanja polno, mirno veselje
  • Bog je usmiljenje

Frančišek nas spodbuja – berite evangelij, učite se ga na pamet, nosite ga v žepu in evangelij vas bo učil živeti – v ljubezni iz Ljubezni.

Zapisala ID. Beri več.

Krk masa

Martin je na koncu tako povzel celotno dogajanje:

BOG PRESENEČA

1 Kor 1,9: »Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom.«

  • Zvestoba;
  • Poklicanost;
  • Občestvo;
  • Sin Jezus kristus:

1 Kor 2,16: »Kdo je namreč spoznal Gospodovo misel, da bi njega učil? Mi pa imamo Kristusovo misel.«

Kaj je Kristusova misel?

  • Za spoznanje Kristusovo misli je potrebna pot presojanja-razločevanja.
  • Kristusova (Božja) misel ni enaka človeški, spremenljivi misli. Kristus gradi svojo misel v občestvu z Bogom Očetom in jo živi v občestvu z učenci in ljudmi, ki so ga iskali.
  • Razlikovanje se začne pri čisto vsakdanjih rečeh, ne zgolj pri izrednih rečeh. Krščanska eksistenca, življenje, se začne pri vsakdanjih rečeh.

Kaj je Kristusovo?

  • Vse je naše;
  • Mi smo Kristusovi;
  • Kristus pa Božji;

Mr 4,1sl.: »Spet je začel učiti ob morju.«

Prehod:

  • Iz hiše: intimnega prostora;
  • K morju: prostranost (neomejenost) morja, odprtost za množice, ki ga poslušajo;
  • Pot: zapustitev varnega okolja, podati se v neznano, s tem pa tvegati. Podati se na pot je odgovor na Božji klic.

3.20-21: »Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala nožice, tako da še kruha niso mogli pojesti. Prehod iz hiše kjer se Jezus nahaja v njegov domači kraj. Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.«

3,31-34: Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali so ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te iščejo.« odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati.«

Kdo je Kristusov?

Kar naenkrat se pokažeta dva načina pripadnosti:

  • Mesena (telesna) vez s Kristusom;
  • Duhovna (iskrena) osebna pripadnost;

Resnično Kristusovi so tisti, ki njegovo besedo poslušajo in izpolnjujejo (3,34). Za Kristusa ni najpomembnejša zunanja pripadnost, pomembnejša je osebna odločitev, izbira za Kristusa.

Kristusova Beseda, govor, pričakuje odgovor. Odnos s Kristusom ni mrtva črka ampak Življenje.

Mr 1,21-28: Jezus obišče shodnico v Kafarnaumu in ozdravi obsedenca

Shodnica je center družbenega in religijskega življenja Judov.

Neprestano je prisotna nevarnost, da življenjski prostor dinamike, postane trdnjava, bunker, zaprtost pred virom življenja. Neprestana nevarnost Templja-Cerkve je bila, da se oddalji od Boga, da postane sama sebi zadostna. Jezus v Jeruzalemu najprej razruši bunker, ki je nastal v templju.

1,22: Jezusov nauk ni kot nauk pismoukov, Jezus uči z oblastjo.

Exousia: iz biti, iz odnosa, iz vira življenja. Božja beseda lahko deluje z močjo, le če izhaja iz odnosa. Božje delovanje ni nikoli individualizem, vedno gre za medsebojno sodelovanje.

Kar je od Boga, je nenehna nevarnost za človeško logiko in oblast. Jezus je nevarnost za posvetno logiko in delovanje. Božji način delovanja je nasproten pohlepnosti in samozadostnosti človeškega mišljenja.

1,23: Človek z nečistim duhom

Pojavil se je, kot bi se prikazal. Nečistega duha je razkrinkala Božja beseda.

Jezusova beseda je transparentna (prosojna) za Boga Očeta. Če je človek poln samega sebe, se ne more odpreti in sprejeti Božjega odnosa. V transparentnosti (prosojnosti, odprtosti) se lahko zgodi odnos z Bogom in ljudmi.

Katere Besede se bojimo?

Božja beseda kliče k odgovoru. Če Beseda dobi prostor, se lahko nekaj zgodi. Sveti Duh ne more biti prisoten tam kjer ni rodovitnosti.

Začetke Besede je treba negovati, čakati in zaupati.

Bojimo se Božje besede, ker postavlja ogledalo pred človeški način razmišljanja. Zaupanje v Božjo besedo daje življenje. Človeku škodi vse tisto, kar življenju nasprotuje. Človeški način razmišljanja v Edenu je prototip za vse človeške katastrofe (1 Mz). Boga se ni treba bati, ker nam ne bo nič storil. Strah, ki nekaj šteje v človeškem življenju, je strah, da bi naredili karkoli nasprotuje oziroma škoduje življenju. Nasprotno življenjski drži je vse kar nasprotuje Božjemu. Božji način delovanja je darovanjski v katerem se Bog človeku podarja. Adam in Eva sta hotela posedovati stvarstvo, namesto, da bi ga sprejela in negovala kot dar, sta ga »odtrgala« in s tem uničila. Kristus je človeštvu na človeški način pokazal darovanjsko skrivnost in način sprejema darovanega.

Na zaupanje, darovaje, lahko samo čakam, pričakujem, nikakor ga ne morem izsiliti oziroma odtrgati. Vsaka stvar, še posebej darovanje, rabi čas, da dozori. Bog ima čas in lahko čaka, da človek dozori za sprejem daru. Hudi duh nima časa in ne more počakati, zato zahteva takoj. Hudi duh tudi nima nobene izvirnosti, neprenehoma zafrkava na isti način, medtem, ko Bog vedno deluje na nov, izviren način in človeka preseneča.

Božji Duh vabi k čakanju in potrpežljivosti.  Čakanje je Božje. Čaka lahko le Ljubezen, ki ga hudi duh nima, Bog, ki je Ljubezen pa lahko čaka. Ljubezen, ki je odnos je svobodna, potrpežljiva in darovanjska. Darovanjska ljubezen lahko čaka, da oseba zahrepeni po darovanju in spoznanju Kristusa.

Napredovanje v načinu življenja gre tako daleč, da oseba na koncu spregovori: »Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus.« (Gal 2,20) V mesu živi Kristus ne po mesu.

Rim 6: Bog nas kliče in čaka, ter ljubi, ko smo mi še grešni. Ne čaka, da smo popoln, da nas vzljubi.

Čakanje, potrpežljivost je Božja mast, ljudje smo pogosto na dieti.

Frančišek:

  • Kjer se pokaže veselje, se pokaže Kristus;
  • Bog je usmiljenje;
  • Učite se evangelija na pamet in evangelij vas bo učil živeti.

Ko se poslavlja stari svet, ima Sveti Duh že spletene mreže s katerimi bodo lovili ribiči današnjega in jutrišnjega sveta. Četudi zgleda, da gredo stvari proti prepadu, je to le človeško gledano. Božje oči gledajo drugače – 1 Kor 1,27-29.

Krk studentki

Mr 4,1sl. Prilika o sejalcu

Sejalec:

  • Semena besede;
  • Pot: sprejeti Besedo mimogrede;
  • Kamnita tla: poslušati Besedo, vendar je ne sprejmemo, kamnito srce;
  • Trnje: Besedo poslušati, sprejeti, kljub temu pa jo zadušijo posvetne skrbi;
  • Dobra zemlja: Besedo poslušati, sprejeti, negovati, zoreti, ji dati čas, ter končno tudi odobriti sad, kolikor je le mogoče, vsak po svojih sposobnostih.

Dobra zemlja daje Besedi čas, ne zahteva sadov v istem trenutku kot je seme vsajeno. Je ljubeče potrpežljiva. Ljubezen ima čas za rast. Ljubezen ne zahteva sadov, ampak pusti, da ti zorijo in dozorijo. Ljubezen zna čakati. Bog je Ljubezen in Bog pusti čas, da vsajena Beseda dozori. Sadovi tudi niso vedno enako bogati, enkrat so trideseterni, naslednjič šestdeseterni in spet naslednjič stoterni. Koliko nam je v nekem trenutku dano toliko obrodimo. Kolikšni so sadovi, do dani od Boga. Sadovi so Božji in tako vedno dobri. Kar je Božje ne more biti slabo. Vsi sadovi pa nastajajo iz poslušanja, ohranjanja Besede v srcu in življenja po Besedi. Noben sad ne nastane brez Besede. Beseda je meso postala (Jn).

Gospod seje Besedo, mi pa smo Božja njiva (1 Kor 3,9).

Božja Beseda je Žito:

  • Vsejano;
  • Klije;
  • Raste;
  • Zori;
  • Dozori;

Gal 2,20: Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus.

  • Živeti odnos s Kristusom. Ne gre zgolj za izbirno pripadnost, ampak celostno. Kristus po Duhu daje življenje. Postava je dobra, ne daje pa življenja. Dati življenje je Božje, ne človeško. Življenje je občestvo ljubezni ne suženjstvo individualizma.

Mt 7,1-5 Ne sodite

  • Konkreten poziv, ki ga človeško gledano, zelo težko izpolnimo. Ljudje nadvse radi presojamo, sodimo in obsodimo, druge ljudi. Sebe in sojih dejanj ne obsojamo radi in niti nimamo večjih interesov, da bi pogledali sami vase, ker to potem zahteva tudi aktivnost in spremembe, ki jih moramo narediti na sebi.
  • Pogledati vase in se spreobrniti, narediti radikalno življenjsko spremembo, je vedno najtežje. Prvi koraki so najtežji, več kot jih naredimo, lažje gremo naprej.
  • Spreobrniti moramo in moremo le sami sebe.

Mt 10,26-33 vzp. Mr 4,21-25

»Ne bojte se jih torej! Nič ni namreč zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bolj se bojte tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na tla brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej; več kot mnogo vrabcev ste vredni vi. Vsakega torej, ki bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« (10,26-33)

  • 10,27 Nasprotja:

Uho-streha;

Hiša-morje;

Beseda mora biti oznanjena ljudem.

  • 10,28: Božji strah; bati se, da izgubimo življenje, ki je od Boga. Ni se treba bati ljudi, ker ti ne morejo odvzeti življenja, lahko ranijo telo, življenje pa vseeno ostane. Življenje je Božji dar in le on ima nad njim oblast.
  • Priznati Boga, pomeni priznati življenje. Vsak, ki prizna Boga za Očeta, tega bo tudi Oče priznal v nebesih.
  • Ljudje smo vredni veliko več kot celotno stvarstvo.

1 Kor 1,26-31: Paradoks Božjih prioritet

Glejte namreč, bratje, svojo poklicanost: ni veliko modrih pomesu ne veliko močnih ne veliko plemenitih. Nasprotno, kar je na svetu nespametno, si je Bog izbral, da bi osramotil modre. In kar je na svetu slabotno, si je Bog izbral, da bi osramotil to, kar je krepko. In kar je na svetu neplemenito in zaničevano, si je Bog izbral, to, kar ni nič, da bi uničil to, kar je, da se nobeno meso ne bi ponašalo pred Bogom. Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki nam je postal modrost od Boga, pravičnost ter posvečenje in odkupitev, kakor je pisano: Da bi se tisti, ki se ponaša, ponašal v Gospodu.

  • Nespametno-modro;
  • Slabotno-krepko;

Kristus križani je Božja moč in modrost. Paradoksalno je, da Bog izkaže modrost, ki je svetu popolnoma nasprotna, oziroma je svet ne sprejme. Na svetu je pomembno le to kar je krepko, močno, brez pomanjkljivosti. Pri Bogu pa največ šteje ravno človeška slabost, ki je vstopno mesto za človeške in Božje odnose. V slabosti se lahko gradi občestvo, v moči se ga ne da graditi.

Kristus križani je Božja ljubezen. V ljubezni Bog preobraža slabotnost v moč, nespamet v modrost in zaničevano v plemenito.

1 Mz 12,1-9 Poklicanost

Poklicanost ni reklama za klošter, je vabilo za življenje.

  • Obljuba - Bog je zvest;
  • Pot – tveganje, napor, nevarnosti, neznano,…;
  • Brez poti ni možna rast;
  • Vsaka poklicanost tudi upa, da se bo Božja obljuba tudi izpolnila. Ljudje nismo nikoli dovolj trdni, prepričani, da se bodo besede uresničile, ker je človeško vedno prepleteno z nezvestobo. Bog pa je zvest. Ljubezen je zvesta in uresniči vse kar obljubi in skozi čas, s potrpežljivostjo se Božja obljuba pokaže za že uresničeno, četudi se na začetku zdi le malo mogoče, da se bo uresničila.
  • Kar Bog izgovori, tudi naredi. Beseda je meso postala (Jn)

Jer 29,10-13

  • Pomen čakanja;
  • Četudi se zdi, da je Bog pozabil na obljube, temu ni tako. Božji načrti, nameni, so ljudem neznani in prav je tako. Četudi se trudimo, da bi potek življenja speljali kot si mi želimo, temu ni tako, nam ne uspe.
  • Božji nameni in načrti presegajo vsa naša pričakovanja in želje. Ko najmanj pričakujemo, se pokaže, da to kar Bog pripravlja za nas, neizmerno presega vsa naša pričakovanja in hrepenenja. Le odpreti se moramo, da lahko Beseda zori in dozori.
  • Ko Boga iskreno iščemo s srcem, se nam Bog da najti in spoznati, nikoli pa omejiti.

Heb 4,11-13: »Živa je namreč Božja beseda in učinkovita in ostrejša kakor vsak dvorezen meč in prodre do ločitve duše in duha, tudi do sklepov in mozga, in presoja misli in namene srca. In ni je stvari, ki bi bila nevidna pred njim, ampak je vse razgaljeno in odkrito očem njega, ki mu bomo morali dati odgovor.«

Božje beseda je:

  • Trda;
  • Živa in učinkovita;
  • Ni pliš, nekaj mehkega;
  • Jemlje človeka nadvse resno;
  • Ločuje dušo in duha, človeško in Božje; nenehni boj za premagovaje nasprotja;
  • Vprašanje kje smo mi obstali in kako resno mi jemljemo Besedo;

Beseda prodre do mesta kjer stojim in me ozdravi.

Beseda je:

  • Sladka kot med;
  • Sol, ki nam pokaže naše rane;
  • Pantakan, ki zastrupi kar škoduje, da lahko zacvetimo v vsej svoji lepoti Božjega otroštva;

Rim 7,14-25: napetost in boj med mesenim in duhovnim;

Presoja misli in namene srca:

  • Naša perspektiva in usmeritev;
  • Srce vodi in usmerja človeka;

Ps 116: zavedanje svojih meja. Ljudje si prevečkrat domišljamo, da smo mi protagonisti delovanja. V tem je popolnoma napačno mišljenje, saj mi zgolj izpolnjujemo Gospodovo voljo. Ko stopi na prvo mesto naša volja in naše prioritete, gredo stvari v napačno smer. Napačne prioritete in izhodišča ne obrodijo sadov.

1 Kor 1,26-2,5 logika mesa je skrbeti zgolj za svoje potrebe. Nasprotno je logika Boga Ljubezni, skrbeti za potrebe drugih. Logika ljubezni je služenje, ki prevečkrat nasprotuje našim človeškim prioritetam.

  • 1,30 Iz njega pa ste vi, v Jezusu Kristusu; vso dostojanstvo prejemamo iz Jezusa Kristusa;
  • Jaz sem pot, resnica in življenje;
  • Modrost, pravičnost, posvečenje, odkupitev;
  • Odkupitev: vstop v situacijo, ki je sami ne moremo premagati.

2,1-2: Jezus Kristus, križani:

  • Božja skrivnost, ki je razodeta nam vsem;
  • Je eksistencialnega pomena;
  • Ne moremo se je učiti zunaj telesa (občestva);
  • Telo je bistveno za Božjo skrivnost. Beseda je meso postala;
  • Cerkev je telo. Kristusova misel lahko živi le znotraj medsebojne občestvene povezanosti. Ne moremo izven povezanosti z drugimi, oznanjati Kristusovo odrešenjsko misel;
  • Primarno občestvo je občestvo Svete Trojice (Intrapersonalno občestvo, ki se uresničuje v interpersonalnem občestvu);
  • V občestvu je navzoče Božje življenje.

Vsaka idealnost mora imeti nekaj kar nas prebudi.

Lk 4,16-32; Mr 1,20-28; Mr 9,30-32; (Molk učencev);

Učenčevstvo

Mr 3,14: »Da bi bili z njim.«

  • Poklic je milost, ni sad zaslug;
  • Človeški pogled je pogosto v nasprotju z Božjo milostjo in Božjim Duhom;

Poklicanost:

  • Klic;
  • Odgovor;
  • Iti z Njim;
  • Biti z Njim;
  • Poslan z Njim;
  • Oznanjati in ozdravljati z Njim;

Poklicanost je celostno Krščansko življenje in usmeritev.

Mr 4

  • Prostranost Božjega;
  • Poslušanje množic, kaj bo Jezus povedal;

Sejalec 4,2-9

  • Gospod;
  • Beseda;
  • Tla, njiva;
  • Obroditi sadove;
  • Sejalec gre sejat, ne čaka, da bo seme samo od sebe obrodilo sadove;

9,20-32

  • Jezus;
  • Učenci;
  • Pot;

9,33-37

  • Kdo je največji?
  • Pomen poslušanja za razumevanje Gospoda;
  • Niso poslušali, zato tudi niso razumeli;

Mt 5,20

  • Nameni srca;
  • Razločevanje;
  • Poslušanje;
  • Ne zgolj poznanje;

Strah:

  • Paura;
  • Timore: je Božji strah;

Zavedanje slabosti je dobra stvar, saj so vstopno mesto skozi katero lahko vstopa Gospod in nas ozdravlja. Bog išče slabosti, ki jih ozdravi, da lahko mi živimo.

  • V noči se pokaže rešitev na težave. Ko se porušijo naši načrti, nastopi Božje, ki naredi še boljše kot smo si mi pričakovali in želeli.
  • Šibkost nas odpira za (D)drugega. V njej se tudi gradi občestvo. Rane odpirajo za bližnjega. Ljudje tudi potrebujemo drugega, da najdemo rane, ki jih nosimo v sebi.
  • Odnos je čistilec make-upa, ki si ga nadenemo, da zakrijemo svoje slabosti. Slabosti prekrivamo, da postanemo to kar nismo, ker hočemo prekriti to kar smo.

S krstom smo vključeni v odnos z Očetom. Odnosi se gradijo v medsebojni dinamiki. Odnos, ki je daljši kot korak naših nog je služenje. Služi lahko le nekdo, ki ve od kod je in kam gre.

Božja skrivnost

1 Kor 2,1.7; 4,1; 13,2

Mr 4,11;

Mt 13,44-52;

Jn 6;

Božja skrivnost je Kristusova misel.  Kristjan je poklican k oznanjevanju Božje skrivnosti, da je Jezus Kristus križani, umrli, vstali in poveličani naš Gospod. S krstom smo tudi mi vstopili v Božjo skrivnost. Pred skrivnostjo moramo obstati in jo sprejeti, ne obvladati in premagati. Dano nam je spoznanje, vendar ne enkrat za vselej zaključeno. Spoznanje je podvrženo dopolnjevanju, za kar pa potrebuje čas, potrpežljivost.

Jezus govori kontrastno, polovičarstvo ni dobra stvar.

Pomnožitev kruha

Pri Mr so ga imeli za prikazen.

Jn 6,51 Kruh se mora spremeniti v meso. Iz transsubstanciacije mora preiti v transfinalizacijo. Iz obhajanja moramo preiti v življenje po zakramentu. Ne moremo častiti v zakramentu in spregledati v mesu.

Odločna beseda je zahtevna. Odločne besede tudi ne more biti brez ljubezni, ker le ljubezen lahko vztraja. Brez ljubezni je beseda prazna. Jezusove besede so ljubezen, ne da vsebujejo ljubezen, ampak so ljubezen. Jezus lahko govori in dela odločno. Ljudje pa večkrat delamo ravno nasprotno. Nekaj rečemo, potem pa tega ne naredimo, ker naše besede niso podkrepljene z ljubeznijo jih tudi ne moremo spraviti v življenje. Zaživi lahko le ljubeča beseda.

Mt 5,15 Strah-fobos, da bi nekoga prizadeli.

Ozdravljeni je hotel z Jezusom, on pa ga pošlje na svoj dom kjer naj pričuje za Božja dela.

Mt 10,17-27 Kaj naj storim, da dosežem nebeško kraljestvo?

Postavitev prioritet. Vse na svoje mesto.

Mt 3,13-15 Spodobi se, da izpolniva vso pravičnost. Ne zahtevam vel kot zmoreš ti. Izpolni svoj del!

Gal 5,22:Veselje, ljubezen, mir;

Govor v prilikah

Mt 13,44-47

v.44 Zaklad skrit na njivi

v.45 Trgovec, ki išče lepe bisere

v.47 mreža z ribami vsake vrste

Prepoznavanje, presojanje, razločevanje

Poklicanost ni reklama za klošter.

Vocazione

Voc-glas, ki kliče;

Azione-dejavnost in odgovor;

Poklicanost je odgovarjanje na nagovor, s celotnim življenjem.

Dejavnost, odgovarjanje na klic. Bog kliče, mi odgovorimo na klic.

 

Poslušanje:

  • Anatomija: dvoje ušes in ena usta;
  • Poslušaj Izrael;

Življenje mora biti odgovor na poslušanje.

Po krstu smo vsi poklicani v svetost, to je biti s Kristusom. Krst je prehod preko smrti v večno življenje. Glavna zmaga je za nas že dobljena. Mi igramo le prijateljske tekme. Res je, da smo še vedno ranjeni, da so še vedno nezgode, ampak glavna tekma je že odločena. Naše tekme so igrane znotraj glavne tekme, ki je že dobljena.

Po krstu živimo znotraj Kristusovega vstalega telesa. Vrnjeni smo v odnose z Bogom Očetom in Sinom in Svetim Duhom. Da bi bili z njim. (Mr 3,14)

V trenutku, ko hočemo Jezusa omejiti v svoje načrte, se nam On umakne k Očetu. Boga ne moremo zamejiti v nobeni institucionalni ureditvi. Bog nas neizmerno presega, vabi nas pa, da vstopamo in ostajamo v tej Presežnosti. Kot morje, ki nas vabi, da zaplavamo v globine.

Življenje z Jezusom:

  • Da življenju. Biti pripravljeni na življenjske preizkušnje, ne samo na lepe trenutke. Veličina življenja se vselej pokaže v trenutkih stiske in načinu človekovega odgovarjanja na težave.
  • Da telesu in spolu. Bog nas vselej kliče kot moškega in žensko, druge izbire ni. Živeti svojo moškost in ženskost na način kot nam ga pokaže Jezus Kristus. S spoštovanjem svojega telesa in telesa bližnjih. Telo je začetek bivanja.
  • Da osebni poklicanosti. Poklicanost živimo poročeno ali posvečeno. Gre za dva načina bivanja znotraj ene poklicanosti. Poklicanosti ni več, so le različni načini življenja poklicanosti. Poklicanost v zakonu je usmerjena proti nebeškemu kraljestvu. Gledata v ist smer in pomagata drug drugemu. Znotraj poklicanosti se pokaže Pot, ki vodi iz preizkušenj v Življenje.
  • Naloga moža je, da postane žena sveta. Naloga žene pa je, da postane mož svet. Glavna naloga, ki jo zakonca izvršujeta skozi celotni življenjsko pot. Proces svetosti ni nikoli zaključen.
  • Od-ločitev; od nekaj za nekaj veliko večjega.
  • Najdeš tudi stvari, ki niso tako lepe, pa vseeno ne zakrijejo lepote, ki jo človek nosi v sebi. Zaklad kljub prahu ostane zaklad.
  • Posvečeno življenje vključuje vse ostale. Zakonca se sama ne moreta do konca izpolniti. Takrat posvečena oseba pokaže, da najboljše šele prihaja.
  • Poklicanost je pot križa.

Mt 19,11-12 situacije, ki onemogočajo eno ali drugo pot.

Zakrament spovedi

Kaj je spoved?

  • Avtomehanična delavnica v katero pripeljem avto, grem na kavo in ga spet odpeljem.
  • Ordinacija kamor pridem, se podvržem komi in pustim, da drugi rovari po meni.
  • Obisk guruje, ki dela na samemu sebi.
  • Oseben odnos, ki je srečanje dveh ljubljenih oseb.

Zakrament je živ odnos, srečanje Boga in mene. Tukaj odpadejo vse maske, ker pred Bogom ne moremo nič skrivati. Iz obraza odpadejo vse maske, ki jih prinesemo s sabo.

  • Spoved ni nikoli naštevanje dosežkov, ki sem jih uspel storiti in za katere pričakujem vsaj pohvalo, če že ne nagrade. Spoved je osebno srečanje mene in Gospoda. Seveda so v tem srečanju tudi neprijetne stvari, vendar te niso na prvem mestu. V srečanju se zgodi objem med Bogom in osebo. Objem je največji izraz ljubezni.
  • Bog je ljubezen, ki me kliče v ljubeč odnos. Ko grem na obisk, grem takšen kot sem, brez mask in make-upa.
  • Ne odhajaj preden prideš, ampak si vzemi čas.
  • 1 Kor 2,7-8 naše slabosti so izhodišče.
  • Vero-izpoved
  • Spoved ni zgolj med mano in duhovnikom. Duhovnik je transformator.

Krk Stanka 9

Lk 15,11-32 Prilika o usmiljenem Očetu

15,7: Razlika med:

  • Grešnikom, ki svoj greh prizna in je na tak način odprt za Božje usmiljenje;
  • Pravičnim, ki greha ne priznava in se mu Bog ne more približati;
  • Pravični ne najde vstopnega mesta skozi katero bi se mu lahko približal Bog in ga ozdravil. Pretirana samozadostnost je ovira za kakršenkoli odnos, še posebej za odnos jaz-Gospod;
  • Veselje nad grešnikom, ki se spreobrne ni zaradi greha kot takega, ampak zaradi priznanja, da je skrenil iz prave poti in potrebuje Božje posredovanje in bližino. Grešnik je vselej lončena posoda, ki je polna lukenj, prask in stalih pomanjkljivosti, le te pa dajejo možnost za Božjo in človeško bližino. Lončena posoda vsebuje zaklad, to je Božje otroštvo, Bogo-podobnost.
  • Zavedanje pomanjkljivosti in omejenosti ni ovira za Boga, ravno nasprotno, je mesto na katerem se Bog dotakne človeka, ga ozdravi in ga zopet sprejme k sebi. Mesto nepopolnosti je mesto novega odnosa z Bogom. Skozi pomanjkljivosti lahko v človeka vstopa Bog. Vsaka slabost je izhodišče za Božji poseg k človeku. Je mesto za bližino in usmiljenje, ne obsojanje in zavračanje.
  • Veselje nad ponižnostjo in iskrenostjo srca, ki prizna zgrešenost in potrebnost Božje tolažbe in Ljubezni.

Usmiljen Oče in dva grešnika:

  • Pravični: tisti, ki misli, da služi v bistvu je pa suženj samega sebe. Tudi, ko ga Oče sooči z njegovo osebnostjo, se še vedno ni pripravljen spreobrniti, čeprav sam globoko v sebi čuti, da je potreben spreobrnjenja in usmiljenja.
  • Grešnik, ki sprva mili, da bo dobil svobodo, stopi v suženjstvo in tam zapravi vse do zadnjega, ostane mu le Očetova ljubezen, če le prizna zmoto.
  • 15,17: Šel je vase, se je zamislil nad svojim ravnanjem in odnosi do drugih ljudi, še posebno njegovih najbližjih.
  • 15,21: Priznanje kaj je Oče že vedel.
  • 15,22-24: Odpuščanje in ponovno rojstvo.
  • 15,25: Zakrknjenost srca, ki onemogoča vstop.
  • 15,28: Oče, ki gre iskat drugega izgubljenega sina.
  • Oče je potrpežljiv in čaka. Čakal je mlajšega, počakal bo tudi starejšega sina, da bosta oba skupaj z Njim. Zaletavost ni nikoli rodovitna, prav nasprotno ima lahko izredno negativne posledice.

Iskrenost:

  • Pred Bogom;
  • Pred bližnjim;
  • Pred samim sabo.

Globine in valovanje morja:

  • Iz globin izhaja bistvo, ki človeka pretrese in prenovi. Kar izhaja iz globin nas oblikuje in utrjuje.
  • Božja beseda izhaja iz globin in močno pretresa človeka.

Prehod od pismouka k učencu:

  • Učenec ljubi ne zgolj proučuje;
  • Učenec najprej posluša;
  • Učenec zre v Besedo;
  • Iz poslušanja preidemo k zrenju;
  • Od Besede k Obličju;

Od meditiranja k kontemplaciji.

Gledanje je več kot zgolj poslušanje. Gledati je bolj pomembno kot razumeti. Kdo mi govori?

Simon pravični, trije stebri:

  • Postava (beseda, preroki, modrost,…);
  • Tempelj (češčenje, molitev,…);
  • Dela usmiljenja (Diakonija-služenje v ljubezni);

Ljubi Gospoda kakor samega sebe. Ljubi bližnjega kakor samega sebe.

Od inkarnacije naprej ne moremo nič narediti za Boga, če nismo najprej naredili za bližnjega.

Krk pogled na zaliv

Krkkramelicanski-dom-5
Krkkramelicanski-dom-2
Krk-Duhovni-centar5
Krkstolnica-1

Back to top